Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moralni teolog dr. Roman Globokar je predstavil sporočilo knjige avtorja Martina Lintnerja z naslovom Človek in ljube živali. Knjiga zapolnjuje vrzel na področju krščanske etike živali. Čeprav se v družbi veliko govori o položaju živali in človekovem odnosu do njih, je bila Katoliška cerkev do teme predolgo zadržana in se ni odzvala na aktualne izzive. Lintner predstavlja temo s teološkega vidika, predvsem na podlagi svetopisemskega nauka o stvarjenju sveta in eshatološke dovršitve sveta. Hkrati opozori tudi na sodobno filozofsko in etično refleksijo človekovega odnosa do živali.
Papež Frančišek je 1. maja 2020 imenoval msgr. dr. Mitjo Leskovarja za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku.
V župniji Krško - Videm ob Savi so letos pripravili tako imenovane »koronašmarnice«, ki potekajo prek družbenih omrežij. Župnik pravi, da so njihove šmarnice vsako leto pravi praznik otroške in mladostne vere in tudi letos je tako. Posebno mesto ima šmarnična zgodba, igra, s katero nagovarjajo predvsem otroke.
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov letos praznuje 30. obletnico ustanovitve. Osnovni namen skavtske vzgoje je prispevati k celostnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bi lahko postali trdne osebnosti in odgovorni člani družbe. Slovenska skavtska organizacija ima trenutno nekaj več kot 5.300 aktivnih članov, od tega je okoli 900 voditeljev, prostovoljcev.
Te dni se je širjenje virusa covid 19 vendarle dovolj umirilo, da se lahko začnemo vračati v ustaljene tirnice, a vsakdanje življenje ne bo takšno, kot je bilo pred izbruhom bolezni. Ob pojavu in razsežnosti epidemije koronavirusne bolezni 19 je marsikdo pomislil na nadloge, opisane v Svetem pismu. Pa je prav, da delamo takšne primerjave? Položaj, v katerem smo se znašli zaradi epidemije koronavirusne bolezni 19, lahko povzroči različne odzive. Nekaterim so nove okoliščine zanimiv izziv, za druge pa je to huda preizkušnja, ki pri nekaterih ljudeh lahko vodi v stiske in duševne težave.
V dvorani Pirčevega doma na Taboru v Podbrezjah je tamkajšnje kulturno društvo februarja odprlo razstavo Sveča - spremljevalka našega življenja. Na ogled je več kot petsto sveč različnih velikosti, oblik, materialov, namenov.
Otto Neubauer, teolog in oče šestih otrok, je vodja Akademije za dialog in evangelizacijo na Dunaju. Že dalj časa se ukvarja z iskanjem odgovora na vprašanje, kako oznanjati evangelij sodobnikom v vedno bolj razkristjanjeni Evropi. Odlikujeta ga močno zaupanje in izvirnost pri oznanjevanju.
Strokovnjaki opozarjajo, da se čedalje več ljudi spopada z duševnimi stiskami in motnjami. Pri blažjih težavah si lahko pomagamo sami, pri hujših pa je potrebna zdravniška pomoč. K nastanku duševnih stisk gotovo pripomore več dejavnikov. Mnogi ne zdržijo pritiska zahtev družbenega in poklicnega življenja.
»Ljubljena Amazonija se pred svetom kaže v vsem svojem sijaju, svoji drami, svoji skrivnostnosti.« S temi besedami se začenja apostolska posinodalna spodbuda »Querida Amazonia - Ljubljena Amazonija«. Papež Frančišek v njej izraža svojo ljubezen do Amazonije, njenega prebivalstva in do vsega sveta.
V knjigi Eseji o križu je zbranih 30 esejev teologa, duhovnika in katoliškega misleca Milana Knepa. Pravzaprav gre za njegove nagovore, ki jih je imel v ljubljanski stolnici in so bolj podobni esejem kot pridigam. Knepovi eseji razbijajo vrsto predsodkov in napačnih vtisov o tem, kakšno je lahko krščanstvo na Slovenskem.
Papež Frančišek je pred enim letom napovedal odprtje Vatikanskih arhivov za čas pontifikata Pija XII. Pretekli ponedeljek se je to tudi zgodilo, v Vatikanu pa so tako zaključili 15 let priprav na ta dogodek. Strokovnjaki so tako dobili vpogled v občutljivo gradivo, ki bo pokazalo, kakšna je bila vloga papeža Pija XII. v času 2. svetovne vojne in po njej.
Cilka Krek je bila po mnenju zgodovinarjev osrednja osebnost ženskega katoliškega gibanja v obdobju moderne na Slovenskem. Bila je članica Slovenske narodne zveze, predsednica Orliške zveze in drugih katoliških ženskih gibanj. Bila je dejavna zlasti na političnih katoliških in delavskih strankarskih shodih, kjer se je zavzemala za enakopravnost žensk, še posebej neizobraženih in služkinj ter za pravice otrok. Bila je sestra Janeza Evangelista Kreka, njegova tesna sodelavka in zaupnica, ki mu je gospodinjila vse do njegove smrti.
Neveljaven email naslov
