Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo v celoti posvečamo Centru za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Tako je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije poimenovala svojo raziskovalno skupino, ki so jo novembra 2015 vpisali na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Raziskovalci si bodo najbolj prizadevali, da se slovenski znakovni jezik prepozna kot samostojen jezik, ki naj zavzema enakovredno mesto med drugimi jeziki in se na enak način tudi razvija.
V Evropski uniji živi okoli 150.000 gluhoslepih državljanov, ki so ena najbolj izključenih manjšin. V slovenski zakonodaji imajo menda najmanj pravic. Zato bo v prihodnje treba zagotoviti posebne storitve in programe, prilagojene gluhoslepim, na primer osebno asistenco, pri kateri za gluhoslepe ne bo vstopni pogoj starostna omejitev oziroma število ur tedenske pomoči. Precejšen izziv je šolanje gluhoslepih. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je letos postala reprezentativna organizacija za gluhoslepe, predstavlja pa jih tudi Društvo gluhoslepih DLAN. V oddaji boste spoznali 19-letno gluhoslepo Tanjo Glušič iz Koroške, ki ji dvojna senzorna okvara ne preprečuje, da ne bi dosegala vrhunskih športnih uspehov.
V zadnji letošnji oddaji Prisluhnimo tišini vam predstavljamo devet uspešnih in navdušujočih posameznikov, ki jih druži dejstvo, da slabše ali celo sploh ne slišijo. Okvaro sluha so sprejeli kot sestavni del svojega življenja in živijo poln in lep vsakdan. Z nami bo Sara Savnik, modna oblikovalka, manekenka in miss universe Slovenije leta 2013. Samo Petrač je najuspešnejši gluhi športnik na svetu, ki je v smučanju in kolesarjenju osvojil 12 kolajn na zimskih in letnih olimpijskih igrah gluhih ter na svetovnih in evropskih prvenstvih gluhih. Izabela Juriševič je diplomirana pedagoginja in bodoča magistrica pedagogike. Andrej Vivod je neustavljiv popotnik, ki ima v potnem listu že več kot 150 državnih žigov. Barbara Vegelj je lastnica fitnesa in osebna trenerka. Osebni motivator in učitelj retorike Robert Goreta se kljub komaj nekajodstotnem sluhu z velikim veseljem ukvarja s plesom. Uspešni študent restavratorstva Gašper Rems je prvi gluhi muzejski vodnik v Sloveniji. Mladi teniški igralec Marino Kegl, 13. na svetovni lestvici gluhih, si želi osvojiti olimpijsko kolajno. Z nami pa bo tudi prva gluha novinarka v slovenskem medijskem prostoru, Valerija Škof. Bodite z nami!
Tokratno oddajo Prisluhnimo tišini posvečamo 14. novembru, dnevu slovenskega znakovnega jezika. Kot prvi jezik in jezik sporazumevanja ga uporablja okoli 1500 gluhih v Sloveniji. Od uradnega priznanja leta 2002 se postopoma uveljavlja na vseh družbenih področjih. Za njegov sistemski razvoj in promocijo skrbi Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki deluje v okviru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Toda izvajanje določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega še vedno šepa predvsem pri izobraževanju in informiranju, so predstavniki gluhe skupnosti opozorili predsednika republike Boruta Pahorja in slovenske poslance v evropskem parlamentu, kjer si za priznanje nacionalnih znakovnih jezikov prizadevata tudi gluha evropska poslanca, Adam Kosa iz Madžarske in Helga Stevens iz Belgije. V oddaji bomo govorili tudi o strokovnem posvetu Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki skrbi za usposabljanje bodočih tolmačev, in se pogovarjali s Suzano in Romanom Demirjem, slišečima otrokoma gluhih staršev, ki imata dan slovenskega znakovnega jezika tudi za svoj praznik.
V tokratni oddaji smo se med drugim posvetili izkušnjam in težavam, ki jih imajo uporabniki slušnih aparatov. Ogledate si lahko, na kaj vse moramo biti pozorni pri nakupu in uporabi slušnega aparata. Predstavili smo tudi primer dobre prakse pri delu v hrupnem okolju in napotke, kako se v takem okolju zavarujemo pred trajnimi poškodbami sluha.
Ljudem z obojestransko izgubo sluha visoke stopnje in skoraj gluhim osebam polževe vsadke uspešno vstavljajo v 70-ih državah po svetu že od leta 1972. V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so odrasli gluhi osebi polžev vsadek prvič uspešno vsadili spomladi 1996. Od leta 2007 poseg izvajajo tudi v mariborski kliniki. V 19 letih je s tem medicinsko-tehničnim pripomočkom prvič oziroma spet slišalo 354 oseb. V Sloveniji vse stroške posega krije zdravstvena zavarovalnica.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je pionir na področju informiranja oseb z okvaro sluha pri nas. Vse se je začelo pred 35 leti, ko je bila na koprski televiziji prvič predvajana televizijska oddaja Prisluhnimo tišini. Danes oddaja nastaja v koprodukciji med Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije in RTV Slovenija. V vseh teh letih je nastalo približno 700 oddaj. Ime oddaje je bilo izbrano na javnem natečaju. Na leto pripravimo 20 oddaj, ki so na sporedu vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu na Prvem programu TV Slovenija, po navadi ob 10. uri in 30 minut. Naše poslanstvo je, da slovensko javnost obveščamo in ozaveščamo o dogodkih in težavah ljudi z okvaro sluha. To počnemo s poročanjem o temah z vseh področij družbenega življenja teh oseb. Obenem se zavzemamo za njihove pravice in opozarjamo na krivice. Spremljamo tudi napredek novih tehnologij za osebe z okvaro sluha.
Svetovna zveza gluhih je leta 1959 tretjo soboto v septembru izbrala za mednarodni dan gluhih. Ta dan 70 milijonov gluhih po vsem svetu opozarja širšo javnost, da so še vedno vse prepogosto odrinjeni iz družabnega in socialnega življenja slišeče družbe. Gluhi v Sloveniji organizirano delujejo od leta 1931 in med najstarejšimi invalidskimi organizacijami pri nas je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Kot največji problem so letos poudarili diskriminacijo gluhih v procesu izobraževanja. Zato je bila osrednja misel ob mednarodnem dnevu gluhih, da gluhe osebe s svojim jezikom zmorejo vse. Letošnja osrednja nacionalna prireditev pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja je potekala v Kopru, saj tamkajšnje Društvo gluhih in naglušnih praznuje 60. obletnico delovanja.
Daša Peperko je gluha študentka Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto. Oktobra 2012 je proti svoji fakulteti vložila tožbo. Za to se je odločila, ker so ji zavrnili prošnjo za tolmača, ki ga nujno potrebuje, da bi lahko nemoteno sledila predavanjem, se udeleževala vaj in študirala kot drugi, slišeči kolegi. Daša se je odločila za boj proti tej diskriminaciji. Njena tožba zoper fakulteto je trajala kar tri leta. Vrhovno sodišče je na koncu vendarle odločilo, da so fakultete dolžne v vsakem posamičnem primeru gluhemu študentu omogočiti sporazumevanje na način, ki je zanj sprejemljiv – s tolmačem za slovenski znakovni jezik ali na druge študentu sprejemljive načine. Sredstva za tolmače pa morajo študentom zagotavljati visokošolski zavodi.
Pripravili smo pregled pomembnejših dogodkov letošnjega poletja. Tadej Enci je na evropskem prvenstvu gluhih osvojil bronasto medaljo v teku na 400 metrov. Marino Kegl je nastop na svetovnem prvenstvu gluhih v tenisu končal v drugem kolu, petič zapored pa je osvojil pokal mesta Brno. Bili smo na mednarodnem festivalu Clin d'oeil v Reimsu, edinem festivalu na svetu, ki s svojim bogatim programom ponuja na ogled različne zvrsti kulture gluhih. Udeležili smo se premierne predstave Zgodba o Hellen Keller, ki so jo uprizorili člani gledališke skupine Tihe stopinje, in preverili, kako poteka izvajanje pilotnega projekta tolmačenja šestim gluhim učencem v rednih osnovnih šolah. Napoved v studiu Ingrid Pavšič, tolmačka: Natalija Spark.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije združuje 13 lokalnih društev s 5273 člani. Obiskali smo štiri društva in se prepričali o njihovem pestrem programu. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (DGN) za Gorenjsko Auris Kranj je v sodelovanju s tržiško občino pripomoglo k trajni rešitvi stanovanjskih težav svoje gluhe članice. DNG Podravja Maribor je lani jeseni začelo projekt socialne kuhinje, saj številnim njihovim članom zmanjkuje denarja celo za hrano. V DGN Koper dajejo velik poudarek informativni dejavnosti in izobraževanju svojih članov v slovenskem znakovnem jeziku. Člani DGN Dolenjske in Bele krajine pa so se v sodelovanju z novomeškimi gasilci seznanili z možnostjo alarmiranja s svetlobnimi signali ob nevarnosti in se uspešno evakuirali iz goreče stavbe.
Konec maja 2015 je bilo v evidenci brezposelnih med 112.385 prijavljenimi 17.233 invalidnih oseb, od tega je bilo 20 gluhih s priznano 70-odstotno telesno okvaro. Pomemben delodajalec invalidov so invalidska podjetja; v 142 delujočih invalidskih podjetjih je zaposlenih 5323 invalidov, kar pomeni 20 odstotkov vseh zaposlenih invalidov. V oddaji bomo predstavili delovanje invalidskega gradbenega podjetja Zaupanje v lasti Društva gluhih in naglušnih Celje. Pomembna oblika spodbujanja zaposlovanja invalidov je tudi zaposlitvena rehabilitacija. Za gluhe in naglušne osebe jo uspešno izvaja koncesionar Racio iz Celja, ki mu je lani uspelo zaposlitev najti 63 gluhim in naglušnim oziroma skoraj polovici od vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo. Racio je tudi partner dvoletnega evropskega projekta Vidusign, ki je namenjen mladim gluhim kot priprava na poklicno življenje. Oddajo zaokrožamo s portretom Martina Valentinčiča, ki se kljub okvari sluha v družinskem hotelu San Martin v Goriških brdih usposablja za delo v gostinstvu.
Neveljaven email naslov
