Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Odpadni aluminij je teoretično mogoče v celoti reciklirati, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Po podatkih Metal Stocks in Society report je na svetu v avtomobilih, zgradbah, elektroniki in drugod vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. V razvitem svetu je vgrajenega 350–500 kg na prebivalca, v nerazvitem pa samo 35 kg na prebivalca. Kar 75% vsega kadarkoli proizvedenega aluminija je še danes v uporabi. Aluminij lahko neskončno recikliramo. Za predelavo aluminija se porabi le približno 5% energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo.
Za proizvodnjo tone aluminija so potrebne 4 tone boksita, 600 do 800 kg ogljika in 15 000 kWh električne energije. Svetovna letna proizvodnja aluminija danes presega 70 milijonov ton. Več kot polovica ga proizvedejo na Kitajskem. V preteklosti smo ga proizvajali tudi pri nas.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Prefinjen voh imajo tudi mravlje, poleg tega so zelo hitro učljive. Z le nekaj treningi si zapomnijo vonj, ki jim obljublja nagrado oz. hrano. Če jo povežemo z vonjem rakavih celic, lahko dobimo izjemno natančno zaznavanje rakavih celic.
Nenormalna in nenadzorovana rast celic v telesu privede do nastanka nove tvorbe oz. tumorja. V njem so različne vrste celic, prevladujejo pa rakave. Vsi ti različni tipi celic lahko pripomorejo k spremenjeni presnovi in izločanju nekaterih hlapnih organskih spojin. Poglejmo, kaj se pri rakavem tkivu na celično biološki ravni spremeni in kako, da lahko živali zaznavajo tako tkivo
Ljudje uporabljamo vid in sluh kot glavna čuta za zaznavanje okolice. Psi se bolj zanašajo na svoj voh. Ta jim omogoča vpogled v svet, ki je za nas nedostopen. V Apuliji v Italiji urijo pse za odkrivanje okuženih oljk in reševanje oljčnih nasadov pred odmrtjem.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kako poteka transport organizmov za biotsko varstvo rastlin in kako jih lahko uporabljamo?
Kako pridemo do organizmov, ki so koristni za biotsko varstvo rastlin in dovoljeni za uporabo? Bioplanet je italijansko podjetje, ki goji take koristne žuželke.
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica raziskujejo in uporabljajo naravne sovražnike škodljivca marmorirana smrdljivka.
Dvig temperature morja ima pomembne učinke tudi na mikroorganizme v morju, ki so ključni za morske ekosisteme.
Neveljaven email naslov
