Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na različne načine. Največji izkoristek te energije dosežemo, če nam uspe z njo proizvajati elektriko. Prav to v kratkem v pilotnem projektu načrtujejo Dravske elektrarne Maribor s partnerji Petrolom Geo, Fakulteta za kemijo Univerze v Mariboru in Geološki zavod Slovenije v kraju Čentiba pri Lendavi.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Tla pa se lahko tudi čistijo. Iz njih lahko na primer s posebnimi postopki že odstranijo težke kovine.
Tla so tudi bogat življenjski prostor. V eni čajni žlički rodovitnih tal je lahko več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji. Pa to še ni vse!
Po Sloveniji imamo različna tla. Z ekipo pedologov z Biotehniške fakultete smo se odpravili na teren in na treh lokacijah, v gozdu, na njivi in na Krasu, so izkopali talni profil.
Eksplozije lahko nastanejo tudi pri na prvi pogled neeksplozivnih sredstvih – prahu, ki se pojavlja v različnih industrijskih obratih. Pri kakšnem prahu in kdaj lahko pride do eksplozije?
Amonijev nitrat je zelo dobro poznana snov, ki jo je leta 1659 prvi sintetiziral nemški kemik Glauber. Pa vendar se nesreče z njim še dogajajo. Za ravnanje z nevarnimi snovmi so zelo pomembne okoliščine in pravilno ravnanje.
Žveplova kislina je zelo jedka kislina, ki ob stiku s kožo povzroči opekline, zaužitje že zelo majhne količine pa je za človeka lahko usodno. A hkrati je to ena izmed najbolj uporabljenih industrijskih kemikalij na svetu. Kako reagira mala količina žveplove kisline in kako velika?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Domnevajo, da je imel Mozart absoluten posluh. Njegova skladba, Sonata za dva klavirja K.448, pa naj bi imela na ljudi prav posebne učinke. Zaradi njih naj bi dosegali najboljše uspehe, ne glede na to, kje so poslušali Mozartovo glasbo.
Možgani glasbenikov in neglasbenikov se torej razlikujejo tako po zgradbi kot aktivnosti med procesiranjem glasbe. Študenti oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa so izvedli raziskavo, v kateri so skušali med glasbeniki in neglasbeniki ugotoviti, kako je zadovoljenost z neko glasbo odvisna od naših pričakovanj.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Neveljaven email naslov
