Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Mnogokrat je imunski sistem, ki pretirano reagira, tako škodljiv in nevaren kot tisti, ki preneha delovati. Pretirano aktiven imunski sistem vodi do številnih avtoimunskih motenj – zaradi hiperaktivnih imunskih odzivov telo ne more razlikovati med našimi zdravimi, normalnimi celicami in vsiljivci.
Imunski sistem je v 90 odstotkih gensko pogojen - torej ga oblikujejo geni, ki smo jih podedovali od staršev. Njegovo delovanje lahko z načinom življenja zelo malo izboljšamo, veliko lažje ga z njim uničimo. Kdaj in kako se oblikuje naš imunski sistem
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Okolje in podnebje se spreminja in s tem vsebnost cvetnega prahu v zraku. Da se rastne ali fenološke faze rastlin spreminjajo, potrjujejo tudi fenologi – biologi, ki natančno opazujejo in ugotavljajo, kako so pojavi na rastlinah in živalih soodvisni od podnebja in vremenskih pojavov. Med rastlinami, ki jih opazujejo, je tudi veliko alergenih.
Alergija na cvetni prah in podnebne spremembe Spremljanje alergenov v zraku Med novembrom in januarjem naj ne bi bilo v zraku rastlinskih alergenov. Vendar v mestih gojimo različne rastlinami, ki lahko cvetijo že prej. Poleg tega imamo že nekaj let pozimi daljša topla obdobja, ki rastlinam omogočajo, da zacvetijo. Tudi zato v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, hrano in okolje alergene v zraku spremljajo vse leto.
Če odpadke, ki nastanejo med pripravo hrane ali ostanejo po obedu, odvržete v rjavi zabojnik, bodo najverjetneje končali v bioplinarni ali kompostarni. Lahko pa za njihovo predelavo poskrbite kar sami. Slovensko podjetje je razvilo inovativen kuhinjski kompostnik, ki ga lahko uporabljamo tudi v stanovanjih.
Čebulni olupki vsebujejo 36 % celuloze, 33 % hemiceluloze in manj kot 5% lignina. Ta zanimiva sestava biomase omogoča tudi izdelavo papirja.
Na svetu pa zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Po ocenah je v odpadni hrani 40 % užitnega dela. Velik delež odpadne hrane zajema kruh in drugi pekovski izdelki. Star kruh zdaj izkoriščamo le kot surovino za krušne drobtine, lahko pa ga uporabljamo tudi pri izdelavi žganih pijač.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Z razvojem visokotehnološke industrije so se povečale potrebe po različnih drugih kovinah, zato je treba kovinske mineralne surovine, iz katerih so nekoč pridobivali svinec, cink, baker, železo, živo srebro in druge, znova raziskati, saj takrat v njih niso iskali na primer litija, galija, antimona, germanija in indija. Evropska komisija od leta 2011 vsaka tri leta pripravi seznam kritičnih surovin, to je tistih, ki jih moramo uvažati. Podatke o nahajališčih kritičnih surovin Evropski komisiji posredujejo geološki zavodi posameznih držav članic in tako nastaja spletna metalogenetska karta Evrope.
Posamezna najdišča potencialnih rud je v Slavi Vojvodine Kranjske popisal že Janez Vajkard Valvasor. Prvi zemljevid pa je izdelal Baltazar Hacquet, rudniški zdravnik v Idriji, ki ga je v resnici bolj veselilo naravoslovje, zlasti botanika, mineralogija in geologija. Njegov zemljevid je bil dobro izhodišče za novejše geološke karte, ki jih geologi nenehno dopolnjujejo.
Neveljaven email naslov
