Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Osmi dan bomo predstavili delovanje ministrstva za kulturo v letu dni od nastopa vlade. V tem obdobju, ki so ga poleg epidemije zaznamovali blokade, izbrisi in pomanjkanje dialoga, je bilo ministrstvo tarča številnih kritik, ministra dr. Vaska Simonitija pa je doletela interpelacija. V Muzeju novejše zgodovine Metelkova je na ogled prva večja posthumna razstava fotografa Božidarja Dolenca, ki je od svojih začetkov v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja ustvaril obsežen fotografski opus, zaznamovan z nenehnim iskanjem. SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono z igro Cement Heinerja Müllerja, enega najpomembnejših nemško pišočih dramatikov druge polovice 20. stoletja. Narodna galerija pa predstavlja Fortunata Berganta, enega ključnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva.
V oddaji Osmi dan bomo govorili z ustvarjalci predstave Črna koža, bele maske, ki so jo pred kratkim uprizorili v Anton Podbevšek Teatru. »Pogosto slišim, da pri nas rasizma ni,« je ena od misli koreografinje in plesalke Maše Kagao Knez. O tem in drugih nestrpnostih v družbi govori njena nova predstava. Obiskali bomo znamenito orientalsko vilo Rafut v predmestju Nove Gorice. Ta neprecenljiva arhitekturna dediščina, grajena v neoislamskem slogu, že desetletja nezadržno propada. Ji bodo v okviru projekta EPK 2025 končno vrnili star sijaj? V Pomurskem muzeju si bomo ogledali razstavo o življenju in delu fotografa Jožeta Kološe - Kološa. Njegov umetniški opus je sredi prejšnjega stoletja presegel lokalno Mursko Soboto, ga ponesel na obalo in zasidral na polju največjih stvariteljev ujetih momentov fotografije, nato pa spet odvedel v njemu ljubo panonsko nižino – domov. Predstavljamo Marka Kocjana, ki deluje pod umetniškim imenom Emkej in že več kot 15 let dejavno soustvarja domačo hiphop sceno. Preden je stopil na samostojno pot, je sodeloval v znamenitem mariborskem raperskem kolektivu Tekochee Kru. Pred kratkim je izdal nov album Veš kaj bi ti mogo. Predstavili bomo še zgodbo Save Kaluža in Jolande Mažer, ki sta orali ledino in podirali tabuje. Bili sta namreč prvi jugoslovanski pomorščakinji. Njuna zgodba je sedaj zapisana v knjigi avtorice Nadje Terčon.
V oddaji Osmi dan se bomo vprašali, kako so se v letu pandemije znašli glasbeniki. Harmonikar Janez Dovč se je opremil za prenose živih koncertov kar iz svojega studia. Saksofonist Jure Pukl je koncertiral v znamenitem dunajskem jazzovskem klubu Porgy and Bess. Skupina Katalena je posnela nov album Kužne pesmi. Nastala je Koalicija glasbenega sektorja, ki od vlade pričakuje, da bo vsaj v devetem protikriznem svežnju namenila ustrezno pomoč tudi opustošenemu sektorju glasbene industrije. Predstavljamo pomembne zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki letos praznuje 200 let in hrani številne primerke žive in nežive narave, iz katerih lahko razberemo marsikaj. Potencial zbirk se z leti spreminja, in če danes lahko iz ohranjenega materiala ugotovimo tudi stopnjo onesnaženosti okolja v preteklosti, bomo morda v prihodnje lahko ugotavljali tudi, kako se je razvila kaka bolezen. Čeprav imamo v Sloveniji živahno stripovsko sceno, je ta majhna. Izid vsakega novega risoromana ali grafičnega romana je zato pomemben dogodek. Gašper Krajnc je avtor stripov, ki je pravzaprav šele na začetku svoje umetniške poti. Pri založbi VigeVageKnjige je izdal risoroman z naslovom Mestne ptice, ki so intimna zgodba s pogledom na ljubljanske ulice. Kariera komaj devetnajstletne Billie Eilish se že meri v presežnikih. Pet nagrad grammy, dva Guinnessova svetovna rekorda, tri MTV-jeve nagrade za najboljši videospot in kar 137 milijonov sledilcev na Instagramu. Prav ti so se najbolj razveselili njene osebne zgodbe, ki jo je izza zaprtih vrat najstniške sobe pripeljala do največjih svetovnih odrov. Billie Eilish: Svet je malenkost nejasen je naslov dokumentarnega filma, ki je bil premierno predvajan pred slabim tednom dni. Obiskali pa smo tudi razstavo na Dunaju z izborom del sodobnih slovenskih oblikovalcev z naslovom Prihodnost bivanja. Razstava v dunajski galeriji DesignAustria ob prikazu slovenske ustvarjalnosti poudarja vlogo kulturnega in kreativnega sektorja kot gonil trajnostnega razvoja.
V oddaji Osmi dan predstavljamo urbanistični načrt ljubljanske Šiške. V mandatih župana Zorana Jankovića je namreč Mestna občina Ljubljana zastavila ambiciozen arhitekturno-urbanističen razvoj. Kako se odvija v Šiški, za katero se zdi, da se bo v nekaj letih najbolj spremenila? Ob stoti obletnici rojstva se bomo spomnili markantnega gledališkega in filmskega igralca Berta Sotlarja. Letos bo Slovenski filmski center digitalno restavriral filmsko klasiko Deseti brat režiserja Vojka Duletiča, v katerem je vlogo Krjavlja odigral prav Bert Sotlar. Predstavljamo tudi provokativni projekt Predlog ameriške konceptualne umetnice Jill Magid, v katerem zastavlja pomembno vprašanje o privatizaciji umetniških del in pravici javnega dostopa do njih. V zameno za zasebni in javnosti nedostopen umetniški arhiv mehiškega arhitekta Luisa Barragána je pripravila odmevno ponudbo. Posebne okoliščine, povezane z epidemijo, so zaznamovale tudi letošnjo podelitev zlatih globusov. Filma leta, vsak v svoji kategoriji, sta postala drama Dežela nomadov in komedija Borat: Naknadni film. Chloe Zhao je s portretom Amerike v primežu recesije, filmom Dežela nomadov, postala prva ženska po 40 letih, ki je prejela zlati globus za najboljšo režijo. Pogum za spregovarjanje o tabujih in krivicah lahko vlivajo tudi knjige. Predstavili bomo vročo noviteto Devica, kraljica, vdova, prasica, v kateri Erica Johnson Debeljak obravnava temo vdovstva. Druga uspešnica pa je roman Kirka Madeline Miller, v katerem uzremo grške mitološke zgodbe skozi ženski pogled.
V oddaji predstavljamo Prirodoslovni muzej, ki letos praznuje dvesto let. Velja za enega najbolj obiskanih muzejev pri nas, a se že zadnjih trideset let spopada s prostorsko stisko in delom v neustreznih razmerah. Pred natanko štiridesetimi leti je pri zagrebški založbi Jugoton izšla zbirka Paket Aranžman, ki je s svojo svežo energijo napovedala novi val ter zatresla vsa dotedanja pravila glasbene produkcije. Skupine VIS Idoli, Šarlo Akrobata in Električni orgazam so z njo jugoslovansko rockovsko kulturo popeljale v svet. Podnaslove bere več ljudi kot knjige in časopise, zato pomembno vplivajo na znanje slovenščine. Vprašali se bomo o pomembnosti prevajalskega dela in težavah, s katerimi se srečujejo prevajalci, ki morajo velikokrat sprejeti podplačano delo. Napis Smisel, najnovejše delo umetnice Lele B. Njatin, prebivalci Kočevja že nekaj let videvajo na stavbah, trenutno na pročelju tamkajšnje športne dvorane. Njatinova že vrsto let ustvarja tako v Kočevju kot v Ljubljani. Ker je publicistka, pisateljica in vizualna umetnica obenem, lahko za njena dela rečemo, da se gibljejo v polju med likovnim in literarnim, za medij izražanja pa največkrat izbere performativno umetnost. Eden najbolj prepoznavnih kantavtorjev nekdanjega jugoslovanskega prostora Đorđe Balašević je slovel kot glasbenik, hkrati je bil pisatelj, igralec in režiser – in pesnik vojvodinske ravnice ter mojster balade in melanholije. Poslovil se je v 68. letu starosti.
V oddaji Osmi dan se ob petdesetletnici TV Koper Capodistria spominjamo nekaterih odmevnejših vsebin. To so bili na primer začetki prvega specializiranega športnega programa v Evropi. Pravo evforijo pri nas in v Italiji pa sta povzročili oddaji Alta Pressione in Videomix, ki sta dve leti pred vzponom MTV-ja predvajali glasbene videospote z legendarnim voditeljem Dariem Diviachijem. Mineva 200 let od smrti Napoleona Bonaparteja, ki je razširil meje francoskega cesarstva globoko v srednjo Evropo, na Pirenejski in Apeninski polotok. Ob tej priložnosti so na Trajanovem forumu v Rimu odprli razstavo, posvečeno Napoleonovemu vplivu na preoblikovanje večnega mesta – pa tudi pomenu, ki ga je imela zgodovina Rima na Napoleonov slog vladanja. Zaznamovali bomo še eno obletnico – med letoma 1975 in 1984 je v Kranju deloval Klub ljubiteljev glasbe, širše poznan predvsem po kratici KLG. Odločilno je vplival na promocijo in odnos do glasbene kulture v mestu, pa tudi širše. Da zgodba ne bi ostala pozabljena, je ob 45. obletnici ustanovitve pri Layerjevi založbi izšel zbornik Zgodba o KLG. Predstavljamo provokativni projekt Predlog, v katerem se ameriška konceptualna umetnica Jill Magid ukvarja s pomembnim vprašanjem o privatizaciji umetniških del in pravici javne dostopnosti. Spomnili se bomo Nevenke Koprivšek, pomembne ustvarjalke v sodobni uprizoritveni umetnosti, in razmislili o neprecenljivem pečatu, ki ga je pustila v gledališkem prostoru.
Pred odprtjem velike razstave baročnega slikarja Fortunata Berganta smo obiskali restavratorje Narodne galerije, ki so za razstavo pregledali več deset slik. Z direktorico Narodne galerije Barbaro Jaki bomo ob začetku njenega novega mandata govorili o načrtovanih projektih in delu v zadnjem letu, ko so bili muzeji in galerije dolge tedne zaprti. Je mogoče s kakovostnim grafičnim oblikovanjem izboljšati način uporabe zdravil? Grafična oblikovalka Eva Bevec je zasnovala sistemsko rešitev za področje, pri katerem je dobra informacija življenjskega pomena. Kitarist in skladatelj Tobija Hudnik je 21-letni študent inštituta za jazz v Berlinu, poleg kompozicije ga zanimajo tudi sodobne umetniške prakse in filozofija. Na povabilo festivala sodobne klasične glasbe 7. Slowindova pomlad je lani pripravil performans Locating.Liminalities, na festivalu Cankarjevega doma Zvončki in trobentice pa zaokrožil ustvarjalno-raziskovalni proces v programu Mladi raziskovalci inštituta Abeceda, ki ga je začel na lanskem Jazz festivalu Ljubljana in nadaljeval na festivalu Jazz Cerkno; ta je s sodelovanjem PureZen Recordsa izdal tudi album z naslovom Equilibrium as insta_bility. Obudili bomo spomin na literarni opus pisatelja in režiserja Marka Sosiča, ki se je poslovil v 63. letu starosti. Rojen je bil v Trstu in prav Trst z okolico je našel prepričljivo literarno upodobitev v njegovem opusu.
Po izpovedi igralke Milene Radulović, da jo je profesor igre na beograjski akademiji še kot mladoletno spolno zlorabil, so se opogumile in o podobni izkušnji spregovorile številne igralke iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in tudi Slovenije. Izpovedi pričajo o pogostosti tovrstnih dejanj v izobraževalnem procesu in spominjajo na ameriško gibanje Jaz tudi. Opuščena industrijska območja pogosto postanejo degradirana. To je dolgo časa veljalo tudi za nekdanje skladišče soli ob Izolskih vratih v Kopru. Tamkajšnja stavba Libertas bo v prihodnjem letu doživela celovito prenovo in naj bi postala novo kulturno stičišče Kopra in celotne slovenske Istre. Kakšne možnosti torej odpira oživitev nekdanjega skladišča soli Libertas v Kopru? Na pobudo članov Regionalnega združenja neodvisnih proizvajalcev fonogramov je bila lani ustanovljena nagrada Runda. V kategoriji najboljša mala založba preteklega leta je bila izglasovana domača založba svetovljanskega nazora Moonlee Records. Katere so njene ključne dejavnosti? Svoje poglede in mnenja bodo podali člani skupin Repetitor, Borghesia, Žen ter soustanovitelj in gonilna sila založbe Miran Rusjan. Projekt Na drugi strani: Slovenska fotoreportaža predstavlja različne vrste reportažne fotografije in njihovo umestitev v tiskane in elektronske medije. Ponuja interdisciplinarni pogled na reportažno fotografijo skozi komunikologijo, umetnostno zgodovino in fotografsko teorijo. Razstavo smo si ogledali v Galeriji Jakopič.
V oddaji Osmi dan bomo preverili, kakšno vlogo imajo zasebne zbirke v mednarodnem sistemu sodobne umetnosti, kako vstopajo v javnost, kako zbiratelji podpirajo umetnike in organiziranje velikih razstav. Ta vprašanja med drugim naslavlja razstava Ko ste v dvomu, pojdite v muzej v ljubljanskem Mestnem muzeju, ki na ogled postavlja več kot 100 umetniških del iz petih evropskih zasebnih zbirk. Katere kulturne in socialne dejavnosti so potekale v Avtonomni Tovarni Rog in čemu bodo namenjeni prostori v prenovljenem ustvarjalnem središču Center Rog? Izpraznitev in začetek rušenja nekdanje tovarne Rog pomenita konec za številne kulturne, športne in socialne dejavnosti, ki so se v okviru Avtonomne Tovarne Rog odvijale v teh prostorih, od koncertov do izobraževanja ranljivih družbenih skupin. Mestna občina Ljubljana želi v prenovljeni stavbi vzpostaviti novo ustvarjalno središče. Ali bodo v Centru Rog dobili prostor tudi nekdanji uporabniki, pa za zdaj ostaja odprto vprašanje. Spomnili se bomo tudi Mire Furlan, ene najpomembnejših hrvaških gledaliških in filmskih igralk, katere prezgodnja smrt je pretresla številne. Zaslovela je v osemdesetih letih, ko je ustvarila nekaj izjemnih vlog v filmih Kiklopi, Za srečo so potrebni trije in Oče na službeni poti Emirja Kustorice. Zaradi političnih razmer se je preselila v ZDA, kjer je nadaljevala na gledaliških odrih New Yorka in Los Angelesa. Širša javnost jo pozna po vlogah v televizijskih nadaljevankah Babilon 5 in Skrivnostni otok.
89,3 – Radio Študent je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni medij v javnem interesu. Oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti v študentskem naselju v Rožni dolini s tremi urami živega programa, danes ga pripravijo za kar 17 ur na dan. A s financiranjem se (spet) zapleta. Kakšna bo torej prihodnost najstarejšega neodvisnega radia v Evropi? Misijonar Friderik Irenej Baraga je sredi devetnajstega stoletja deloval med severnoameriškimi indijanskimi ljudstvi Očipva in Otava. Leta 1837 je nekaj njihovih vsakdanjih predmetov podaril Kranjskemu deželnemu muzeju. Zgodba misijonarja Barage je pritegnila tudi ilustratorja Damijana Stepančiča in nastal je strip Baraga – črna suknja med Indijanci. V oddaji bomo predstavili problematiko oglaševanja v javnem prostoru, na katero že dobro leto opozarja tudi skupina Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Prvi korak k izboljšanju je, kot pravijo, ozaveščanje. Nedavna namera vlade, da ponovno zažene investicijo v ljubljanski potniški center, kljub potrebi odpira številna vprašanja. Kako je mogoče, da bo naložba v okviru javno-zasebnega partnerstva, v katero država vlaga zajetno vsoto davkoplačevalskega denarja, potekala brez javnega arhitekturnega natečaja? Predstavili bomo še umetnost, ki nastaja na kriznih območjih.
V oddaji Osmi dan bomo obiskali razstavo baročnega slikarja Andreja Herrleina v Mestnem muzeju, ki nam je med drugim zapustil dragocene vedute predpotresne Ljubljane in portrete mnogih tedanjih ljubljanskih meščanov in plemičev. Ob tem bomo raziskali kulturni utrip tedanje prestolnice deleže Kranjske. Bruce Springsteen je že od nekdaj eden najspretnejših pripovedovalcev zgodb v popularni glasbi. V že tako bogat glasbeni umetniški opus je v zadnjih dveh letih dodal še tri filme ali filmska pisma v obliki monodrame Springsteen on Broadway o nastanku albuma a Letter to You in ameriških podobah, ki so se povezale na albumu Western Stars. Hkrati z njim je nastal tudi koncertni film, ki je njegov celovečerni režijski prvenec. Po drugi svetovni vojni se je kot vodilna gospodarska panoga v Sloveniji uveljavila tekstilna industrija, zlati časi so trajali vse do 80. let prejšnjega stoletja. Med podjetji je izstopala tudi radovljiška Almira, bila je sinonim za kakovost in sodobne kroje. Kako je njena zgodba vplivala na razvoj modnega oblikovanja pri nas? V oddaji pa tudi o razstavi grafik na papirju fenomena Invader, ki je na področju ulične umetnosti postal svetovna umetniška zvezda. Gost v studiu bo Jani Novak, ki bo pred sobotnim predvajanjem filma Laibach: Divided States of America na TV Slovenija med drugim komentiral, zakaj je film še danes tako aktualen.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili Evropsko prestolnico kulture 2025, ta naziv bo skupaj s sosednjo Gorico v Italiji nosila Nova Gorica. Prvič v zgodovini bo kulturna prestolnica stare celine v dveh državah, kandidaturo pa so poimenovali Go! Borderless – Gremo! Brezmejno. Kaj bosta torej obe Gorici pridobili z naslovom EPK 2025, kako bo čezmejno somestje preoblikovala kulturna prestolnica, koliko denarja bodo v projekt vložili mesti na obeh straneh meje, obe državi in EU, bodo z njim padle tudi »meje v glavah«, ki skupno obmejno življenje še vedno omejujejo? Ima projekt tudi dvomljivce, nasprotnike? Letos je 170-letnica Knobleharjeve zbirke. Predmeti, ki jih je zbral misijonar Ignacij Knoblehar, so bili razstavljeni na eni prvih neevropskih zbirk v Kranjskem deželnem muzeju, predhodniku Narodnega muzeja, ki letos praznuje 200-letnico obstoja. Zbirka je požela veliko zanimanja, saj je predstavila način življenja afriških ljudstev Južnega Sudana, danes pa jo hrani Slovenski etnografski muzej. Punk, Novi rock, Radio Študent, Studio City – to je samo nekaj poglavij iz glasbeno in politično razgibanega življenjepisa Igorja Vidmarja. Če za koga, prav zanj velja obrabljena misel: Če ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. Ob njegovi nedavni 70-letnici je pisatelj Jurij Hudolin napisal roman Samohodec po motivih njegovega življenja. V oddaji bomo predstavili še obširno glasbeno produkcijo RTV Slovenija, vse od orkestra do nototeke, in se spomnili nekaterih ustvarjalnih presežkov nedavno umrlega velikana slovenskega gledališča Dušana Jovanovića.
Neveljaven email naslov
