Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na samostojno podjetniško pot se je podal tudi eden naših najbolj prepoznavnih paraolimpijcev - Darko Đurić. Zdaj je podjetnik, ki se ukvarja z digitalizacijo terapevtskih storitev. Skupaj z Gregorjem Nahtigalom je soustanovitelj zagonskega podjetja, kjer razvijajo platformo FroomCare, ki je zasnovana kot aplikacija za fizioterapijo na daljavo.
V belgijski pokrajini Valonija v zadnjih letih beležijo zavidljiv razvoj na področju raziskav in digitalizacije v zdravstvu. Obiskali smo tehnološki biopark. V laboratorijih za klinične raziskave so ustvarili platformo prek katere preučujejo in raziskujejo epidemijo covida19.
Prijateljici sta v času epidemije spoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle. Začeli sta s prodajo rastlin na spletni strani nato pa sta odprli še fizično trgovino.
Tilen Praprotnik se je osredotočil na učinkovito pridelovanje zelenjave na majhni površini, ročno, brez uporabe strojev. Tako ustvarja povezavo med permakulturo, polikulturo in ekološkim kmetovanjem. Na kmetiji Vegerila pridelujejo zelenjavo na podlagi skrbno načrtovanih modulov, ki vključujejo tudi rejo živali.
Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino.
V Primorskem tehnološkem parku smo se srečali s projektom POPRI, v okviru katerega mladi tekmujejo za najboljšo podjetniško idejo. Beseda kohezija je za marsikoga neznanka. Na dogodku so se nam pridružil tudi predstavniki Službe vlade za kohezijsko politiko in razvoj, pa tudi Ministrstvo za zunanje zadeve.
Visoko tehnološko podjetje, ki se ukvarja z razvojem geografskih informacijskih sistemov in ustvarja aplikacije predvsem na področju kmetijstva in upravljanja z nepremičninami. Sprva so se osredotočali na slovenski trg, nato pa delovanje razširili tudi na Veliko Bitanijo, preko Balkana do Mauriciusa.
E-Agonomi so skupina mladih agronomov in računalniških strokovnjakov, ki svoje storitve povezujejo z več kot tisoč kmeti ne le v Estoniji, temveč tudi na Poljskem, Češkem, Nemčiji, Litvi, Latviji in nedavno tudi Avstraliji. Razvili so aplikacijo, ki je v veliko pomoč predvsem velikim kmetom, da lahko digitalno nadzorujejo svojo kmetijo.
Začetki družinskega podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic segajo v leto 1964. V 57-letni zgodovini so se iz majhne garažne delavnice razvili v enega vodilnih svetovnih podjetij na področju površinskih obdelav in čiščenj, v podjetje s 40 zaposlenimi pa je danes vključena že 4. generacija. Stranke imajo po vsem svetu, pomembnejši trgi pa so, poleg Evropske unije, še Rusija, ZDA, Izrael, Indija in države Jugovzhodne Azije.
Tanel je na estonskem otoku Saarema v nekdanjem solhozu zagnal projekt reje ekoloških jajc. Investicijo je začel prav v času ko je epidemija covid 19 zajela tudi estonski otok. Tanel je ponosen, da je projekt izpeljal kljub veliko težavam, s čimer je dokazal da je podjetnik, ki se ne pusti ustaviti. Ekološka jajca iz otoka Saarema so že po letu dni postala prepoznavna blagovna znamka.
Mlado slovensko podjetje Bevo je razvilo inovativen postopek in napravo za ustvarjanje rastlinskih zrezkov z videzom, okusom in teksturo, kot ga ima meso. Prislužili so si mesto v enem najbolj prestižnih podjetniških pospeševalnikov na svetu Y Combinator.
Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone.
Neveljaven email naslov
