Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med glasbo in slikarstvom so vzporednice. Če je Beethoven, ohlapno rečeno, za uho nekaj takega kot je Rembrandt za oko, če je Mozart kot Velazquez, če je Monet kot Debussy in tako naprej, kaj je tisto, kar je za ušesa nekaj takega, kot so Warhol, Koons, Hirst in drugi za oko? Oddaja Podoba podobe, O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo, ki je na programu TV Slovenija, odgovori na to vprašanje, s tem učinkovito razloži številne 'nerazumljive' pojave v sodobni vizualni umetnosti in pokaže tudi na zagate, ki iz odgovora na vprašanje sledijo.
Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč. Istrske občine na Občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80 let prejšnjega stoletja. Ali bodo občine uspele premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Zaenkrat je to uspelo le Ankaranu.
Podoba podobe je monotematska oddaja o vizualni kulturi v najširšem pomenu. Gre za predstavitve iz likovne umetnosti: slikarstva, kiparstva, arhitekture, oblikovanja, kot tudi za kulturno dediščino s tega področja.
Kaj jih navdihuje, zakaj so izbrali ta poklic? V tokratni oddaji Podoba podobe vam predstavljamo mlade vizualne umetnike in njihov pogled na naš umetnostni trg.
17. mednarodni arhitekturni beneški bienale, ki velja za najuglednejši dogodek s področja arhitekture na svetu, je po lanski prestavitvi zaradi epidemije končno zaživel v slovitih Vrtovih in Arzenalu. Letošnji kurator je ameriško-libanonski arhitekt Hashim Sarkis, ki je skorajda preroško že pred pandemijo določil glavno temo bienala, tj. vprašanje, na katerega danes skuša odgovoriti ves svet: Kako bomo živeli skupaj? Slovenski paviljon se na bienalu letos predstavlja s projektom Skupno v skupnosti, v katerem na novo vrednoti pomen zadružnih domov, nastalih po drugi svetovni vojni. Edina slovenska vabljena umetnica na glavni razstavi pa je letos Marjetica Potrč, ki se predstavlja s projektom Prihodnji otok.
V času županskih mandatov Zorana Jankoviča in podžupana, arhitekta Janeza Koželja je Ljubljana dobila nov razvojni zagon. Po začasnem zastoju v obdobju finančne krize se zdi, da gradbena panoga v Ljubljani cveti. Na to namiguje aktualna realizacija predvsem projektov stanovanjske gradnje, za katere se zdi, da jih večino oglašujejo kot luksuzne. V katero smer gre razvoj Ljubljane, kaj Ljubljana še potrebuje, katere so bile napake, strojene v zadnjih letih? Na nekaj od teh vprašanj bomo poskušali odgovoriti v marčevski oddaji Podoba podobe. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
Manj kot 35 let je bila stara, ko je prevzela vodenje Moderne galerije. Pod njenim vodstvom so galerijo prenovili in razstavne prostore razširili z novim Muzejem sodobne umetnosti na Metelkovi. Oblikovala je eno prvih in mednarodno referenčnih zbirk vzhodnoevropske sodobne umetnosti ter z več razstavami utrdila prisotnost Moderne galerije na svetovnem zemljevidu sodobne umetnosti. Konec lanskega leta je Zdenka Badovinac prejela tudi nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo za izreden institucionalni vodstveni doprinos v vlogi direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani, za radikalno kuratorsko delo ter pomembne prispevke k mednarodnemu diskurzu o geopolitiki sodobne umetnosti vzhodne Evrope in globalne umetnostne zgodovine. Avtorica oddaje: Polona Balantič
Dokumentarni film je posvečen eni najbolj znanih cerkvenih podob na Slovenskem, ki jo je naslikal Leopold Layer, zaradi te podobe pa so Brezje postale naša osrednja božja pot. Slika je morala tudi v begunstvo, v številnih cerkvah doma in v tujini so danes njene kopije, povezana pa je tudi s prvo svetovno vojno. Ob obletnici bo film predstavil zgodovino in pomen Marije Pomagaj, slikarja Layerja ter zgodbe ljudi v povezavi z romarsko cerkvijo na Brezjah.
Praznovanja Slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine doživljajo letos svojo petindvajsetletnico. Letošnji dnevi obravnavajo teme, povezane s praznovanji nekoč in danes. Z oddajo Podoba podobe že od leta 1998 nepretrgano spremljamo dogajanje na tej evropski akciji in tudi tokrat smo v njej predstavili nekaj najbolj izrazitih in pozitivnih primerov, predvsem pa, kako mlade navdušuje "brskanje" po kulturni dediščini in njenem bogastvu. Avtor oddaje: Iztok Premrov
Pozabljena revolucija spomeniki NOB: od socialističnega realizma k modernizmu Nad njimi se čudijo umetniški kritiki v zahodni Evropi, mi pa jih ne poznamo več. V nekdanji Jugoslaviji je bil obisk spominskih obeležij na Kozari, v Jasenovcu ali Sutjeski, obvezen del šolskih ekskurzij. Danes veličastne, monumentalne, modernistične spomenike, svojstvene umetniške presežke, mladi spoznavajo prek fotografij, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih. Nekatere največje stvaritve jugoslovanskega modernizma so popolnoma uničene, druge zapuščene. Ali morda veste kje danes stoji Avgustinčičev kip Josipa Broza Tita, ki je nekdaj stal pred Muzejem novejše zgodovine v Tivoliju? V kakšnem stanju so spominska obeležja NOB in kako jih misliti danes? Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne in ob razstavi Naši heroji v Umetnostni galeriji Maribor, smo obiskali nekatere najbolj monumentalne spomenike v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V oddaji sodelujejo belgijski fotograf Jan Kempenaers, dr. Miklavž Komelj, dr. Lev Kreft, dr. Božidar Jezernik, dr. Gal Kirn, kustos razstave Naši heroji dr. Miško Šuvaković, in mladi raziskovalki iz Zagreba Tihana Pupovac in Sanja Horvatinčić. Avtorica oddaje Uršula Ana Mrežar, režiser Slavko Hren.
Strip, križanec med likovno umetnostjo in književnostjo, se vse bolj uveljavlja kot medij, ki ga je vredno resno obravnavati tudi na akademski ravni. Z branjem stripov človek razvija multimodalno pismenost, saj informacije razbira iz spleta besede in slike, pa tudi praznega prostora med posameznimi sličicami. Strip se uveljavlja v izobraževalnih procesih, ima svoje mesto v učbenikih, izginja pa iz tiska. Edina specializirana revija za strip je od leta 1992 Stripburger, stripovska scena pa ima novo prizorišče, Pritličje v Ljubljani. Gostje oddaje: Aleš Debeljak, Izar Lunaček, Katerina Mirović, Samira Kentrić, Kaja Avberšek in Ciril Horjak. Avtorica: Meta Česnik
V oddaji bomo predstavili dva izmed najbolj znanih slovenskih likovnih ustvarjalcev najstarejše generacije: kiparja Stojana Batiča in slikarja ter grafika Karla Zelenka. Oba umetnika bosta letos praznovala devetdesetletnico življenja in oba sta še dejavna. Prvič sta se srečala kot sveže vpisana študenta prvega letnika kiparstva na takrat novo ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti. Bilo je leta 1945. Oba sta uspešno končala akademijo in dodatne študije. Poznamo ju kot izrazita figuralika z osebno razpoznavno likovno govorico. Avtor oddaje Iztok Premrov
Neveljaven email naslov
