Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smučišče Kanin od lani ne obratuje. Bovška občina v pričakovanju vladne odločitve o prihodnosti Kanina skrbi za vzdrževanje naprav na smučišču. Zaradi zaprtja žičnice ostaja odprto tudi vprašanje sanacije, sicer omenjena povezava ne bo obratovala nikoli več, kar lahko vodi v dokončni zlom edinega slovenskega visokogorskega smučišča.
Danes obeležujemo svetovni dan Downovega sindroma, ki poteka pod geslom Konec stereotipom. V Društvu Downov sindrom Slovenija pripravljajo dogodke v več krajih po Sloveniji, tudi pohode z baloni, s katerimi javnost seznanjajajo o pomenu vključevanja drugačnih v družbo.
Velika večina občine Divača leži na kraških tleh, nekatere domačije v Vremski dolini in del vasi Senožeče pa ob vodotokih. Do zdaj ne občina pri izdelavi prostorskega načrta ne zasebni graditelji stanovanjskih hiš niso potrebovali posebnih dovoljenj. Pred tremi leti pa so na direkciji za vode dopolnili poplavne karte, in izkazalo se je, da je območje ob Senožeškem potoku poplavno in erozijsko ogroženo. Za poseg vanj je potrebno pridobiti vodno soglasje.
Promet na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči bo v prihodnje varnejši in pretočnejši. Na tržaški prefekturi so pred kratkim predstavili projekt prenove prometne ureditve, za katerega bo Italija odštela 22 milijonov evrov. Dolgo pričakovano investicijo bodo na občini Repentabor konec meseca predstavili tudi slovenskim sosedom.
V Tolminu je danes Triglavski narodni park uradno predal ključe petih električnih vozil petim lokalnim skupnostim z območja parka. V jubilejnem letu, sto letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, je tudi to eden od razvojnih ukrepov, namenjen domačinom in obiskovalcem parka. Triglavski narodni park je denar pridobil iz podnebnega sklada za trajnostno mobilnost.
"Zgodba o zdaj že nekdanjem teniškem centru v Portorožu je zaključena. Izpolnjujem svojo predvolilno obljubo". Tako je danes župan Pirana Andrej Korenika zainteresirani javnosti predstavil svojo vizijo ureditve območja nekdanjega teniškega centra ob marini. Občina ga je lani za štiri in pol milijone evrov odkupila od Term Čatež. V prihodnje pa tam namerava urediti trim stezo, košarkarsko in rokometno igrišče ter balinišče.
Starodobniški klepet ob kavi je davi dodobra napolnil koprsko mestno jedro. Gre za eno od prireditev v okviru praznovanja 1500-te obletnice imenovanja prvega koprskega škofa ter svetnika in zavetnika mesta Svetega Nazarija.V koprskem Zavodu za mladino, kulturo in turizem si želijo več podobnih dogodkov, ki v samo središče mesta pripeljejo domačine, obiskovalce in turiste vseh generacij.
Reka Sočo, kjer se je danes začela sezona plovbe, vidne pa so tudi že posledice pravnega kaosa. Kot smo že poročali, dosedanji odlok o določitvi plovbnega režima, ki je dolga leta veljal v vseh treh posoških občinah, zdaj velja le še v občini Bovec. Bistveno novost pa prinaša kobariški odlok, po katerem mora vsak uporabnik vstopno izstopnega mesta, udeleženec rafting izleta ali kajakaš, odslej plačati deset evrov. Vsi rafting in kajakaški izleti pa se končajo na Trnovem, torej prav v občini Kobarid.
V Portorožu so na dvodnevnem kongresu Zadružne zveze Slovenije v ospredje postavili aktualna dogajanja v Evropski Uniji, na Poljskem in v Sloveniji. Podpredsednica evropskega združenja zadružnikov pa je pojasnila, kateri so največji izzivi kmetijstva v Evropi.
Restitucija kulturne dediščine je tema, ki še posebej v zadnjih desetletjih zaposluje svetovno strokovno javnost, sploh države vpletene v postopke vračanja umetnin in drugih dragocenosti. Tudi zato Fakulteta za turistične študije Univerze na Primorskem in Pravna fakulteta Univerze v Istanbulu, skupaj s partnerji, sodelujeta v projektu, v ospredju katerega je pravni vidik, predvsem pa tematika vpliva restitucije na turizem.
V zadnjih desetih letih je bilo na območju Obalno-kraške regije potrjenih 253 projektov v skupni višini 68,4 mio evrov kohezijskih sredstev. Del teh so pridobile tudi občine. Sredstva iz razpisov v veliki večini ostajajo glavni vir financiranja občinskih projektov. Vprašali smo se ali bi s tovrstnim financiranjem lahko sanirali stavbo v kateri domuje izolski Kulturni dom in katere celovito sanacijo čakajo okoli tri desetletja. Novega pa je odnesla neuspešna kandidatura za Evropsko prestolnico kulture.
Po skoraj pol leta skrivanja podatkov o posebni reviziji sušilnice komunalnega blata, s katero naj bi koprsko Javno komunalno podjetje Marjetica skozi leta ustvarilo večmilijonske prihranke, prihaja na dan, da naj bi naprava prinašala izgubo. Kaj to pomeni za projekt sušenja blata, ki se je doslej soočal s številnimi preprekami, ni jasno, saj nam na Marjetici v tem tednu niso mogli zagotovili sogovornika.
Neveljaven email naslov
