Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenijo so v začetku avgusta zajele neverjetno obilne padavine in huda neurja, ki so povzročili največje poplave v naši državi do zdaj. Poplave so terjale tudi smrtni davek, saj je šest oseb tragično izgubilo življenje. Škoda je ocenjena na kar 5 milijard evrov, 34 stanovanjskih objektov se je dobesedno porušilo in več kot 600 ljudi je ostalo brez strehe na glavo. 484 stanovanjskih objektov je zaradi posledic poplav postalo neprimernih za bivanje. Med pomoči potrebnimi prebivalci so bili tudi številni gluhi in naglušni. Kako je gluha skupnost doživljala največjo naravno katastrofo, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije po zgledu Irske, Finske, Islandije in Avstrije zaradi nepopravljive škode za dostojno življenje gluhih zahteva opravičilo države in povračilo za storjeno škodo, ker je bila gluhim otrokom odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do uporabe maternega jezika. To pravico je treba zagotoviti zdajšnjim gluhim in naglušnim otrokom, da ne bomo tudi v prihodnje imeli izgubljenih generacij gluhih oseb. O slovenskem znakovnem jeziku naj se učijo v slovenskem znakovnem jeziku. Vsa ta leta so iz njihovih prošenj tiho donele besede – njihov jezik je njihova svoboda. Ta svoboda jih vodi v enakopravnost, ki si jo po vseh teh letih zaslužijo.
Leto 2023 je posvečeno duševnemu zdravju. O duševnem zdravju gluhih in naglušnih smo se pogovarjali s tolmačko in psihoterapevtko Natalijo Spark ter psihoterapevtko iz Danske, ki je bila ena izmed predavateljic na prvem kampu gluhih žensk.
Obiskali smo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje in Zvezo Sožitje, ki letos praznujeta jubilejnih 60 let delovanja. Oba sta nepogrešljiv del naše družbe, ki sta v svojem dolgoletnem delovanju veliko pripomogli k naši družbi in svojim članom.
Gluhi ljudje vse življenje doživljajo komunikacijsko izoliranost, saj ne slišijo sveta okoli sebe. V starosti se ta izoliranost še poglobi, kar lahko vodi v še večjo osamljenost. Zato se gluha skupnost v Sloveniji, ki šteje približno 1500 oseb, močno zavzema za vzpostavitev posebnih oddelkov v domovih za starejše, kjer bi gluhi starostniki lahko bivali skupaj in se med seboj sporazumevali v znakovnem jeziku. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Samo ena nepazljivost lahko privede do nesreče. To se je zgodilo tudi gluhemu Nejcu v igranem prizoru požara: med kuhanjem je prejel videoklic in pozornost preusmeril na telefon, zato je v stanovanju skoraj zagorelo. Več o poteku reševalne akcije izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Marsikdo nam je lahko kljub svoji invalidnosti velik zgled. Mitja Osolnik, ki je slep že od rojstva, obožuje glasbo. Tudi gluha Valerija Škof je zaljubljena v glasbo, njeno poslanstvo pa je kretanje besedil pesmi, saj želi glasbo in besedila približati gluhi populaciji. David Razboršek, ki je bil nekoč direktor uspešnega slovenskega marketinškega podjetja, je po hudi nesreči na invalidskem vozičku. Tri pozitivne življenjske zgodbe si lahko ogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Skoraj 80.000 ljudi v Sloveniji uporablja slušni aparat. Po besedah naših sogovornikov so cenovni standardi slušnih aparatov enaki že od davnega leta 2004. Od takrat se je spremenilo marsikaj – od tehnologije do visokih življenjskih stroškov. Kakšne aparate uporabljajo naši sogovorniki, kakšni so moderni standardi slušnih aparatov in kaj pravijo pri zdravstveni zavarovalnici, izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Slikar samorastnik Franc Petrič iz Pšenične Police je vse življenje posvetil ustvarjanju. V otroštvu je zaradi meningitisa izgubil sluh. Že zgodaj je pokazal likovno nadarjenost, zato so ga starši po štiri letih šolanja v državni gluhonemnici v Ljubljani, ki jo je vseskozi izdeloval z odličnim uspehom, poslali v uk k slikarju na Primskovem pri Kranju. Največ je ustvarjal v olju na platnu, njegova dela pa krasijo številne domove po Sloveniji in na tujem. Zelo znan je po nabožnih motivih; naslikal je tudi več kot trideset cerkvenih zastav – bander. Spoznajte umetniški svet Franca Petriča v oddaji Prisluhnimo tišini.
Končno smo dobili nov pravilnik o poklicnih boleznih. Veljati začne 1. maja, torej štiri dni po Mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu. Novi pravilnik med drugim priznava tudi gluhoto in naglušnost kot poklicno bolezen. Pravilnik iz leta 2003 je bil namreč napisan tako, da poklicnih bolezni ni bilo mogoče odkriti, saj je predvideval, da bo delodajalec svojega zaposlenega, če bo posumil, da ima ta poklicno bolezen, poslal na pregled k specialistu medicine dela, kar je seveda konflikt interesov. Kako bo po novem, si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini.
Leto 2019 je bilo za mnogo invalidov prelomno, saj je takrat zaživela osebna asistenca, zaradi katere lahko samostojno živijo. Uporabnikov osebne asistence je iz leta v leto več, zdaj jih je že 4000. Predvidena sredstva so v teh štirih letih poskočila za kar 15-krat, na 200 milijonov evrov. Večina izvajalcev osebne asistence ni zadovoljnih z novelo zakona, zato zdaj potekajo pogajanja med resornim ministrstvom in izvajalci osebne asistence. Sogovorniki so v oddaji Prisluhnimo tišini delili tako dobre kot slabe izkušnje z osebno asistenco. Več izveste 15. 4. ob predvidoma 15.15 na prvem programu TV Slovenija.
Samo en prostor imamo in delimo si ga vsi. Načrtovan prostor, prilagojen ranljivim skupinam, je primeren za nas vse. Skoraj 45 odstotkov ljudi pri nas se uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu. Odstotek se bo zaradi staranja prebivalstva z leti še povečeval, ne nazadnje pa bomo kakovostno načrtovanje prostora potrebovali prav vsi. Svoje izkušnje z dostopnostjo cestišč in druge infrastrukture so nam predstavile tako senzorno kot gibalno ovirane osebe. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, 8. 4. ob predvidoma 15.15 na prvem programu TV Slovenija.
Neveljaven email naslov