Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja Ana Duša, kulturna delavka in pedagoginja Pravljica se je v 19. stoletju z delom bratov Grimm vzpostavila kot žanr za otroke. A če se ozremo v 17. stoletje, zasledimo po krivici prezrto knjigo, ki pojem pravljice močno razširi. Takrat je v Neaplju živel poslednji renesančni novelist Giambattista Basile, avtor prvih literarnih pravljic, ob katerih bo bralec, če se bo branja lotil z danes uveljavljeno predstavo o pravljici, presenečen, celo zgrožen, zapiše Ana Duša v spremni študiji h knjigi Zgodba zgodb, ki jo je prevedla skupaj s sestro Ireno Duša Draž. Drugi tematski fokus pa bo Dušino gledališko delo z mladimi, ki ga po uspešnih predstavah Vihar v glavi in Pravica biti človek v okviru gledališkega laboratorija Lutkovnega gledališča Ljubljana nadaljuje v Slovenskem mladinskem gledališču. V okviru novega programa Mlado mladinsko za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz je kot mentorica in režiserka skupaj z udeleženci programa in tremi člani igralskega ansambla SMG v zanimivem procesu zasnovala predstavo Svoje usode krojači, ki bo skozi tri družinske situacije prikazala pogled mladih v prihodnost, v kateri vidijo nujnost tranzicije od imeti k biti. Vodi Meta Česnik
Gost Profila je Saša Tabaković, gledališki in filmski igralec, ki je spregovoril o novi TV seriji, Dolina rož, ki jo bomo na ekranih lahko videli konec januarja in, je nadaljevanje priljubljenega Jezera in Leninovega parka. Vse tri serije so nastala po lliterarnih predlogah Tadeja Goloba. Tabaković, ki v Dolini rož igra inšpektorja Ahlina- ta zamenja Tarasa Birso- je spregovoril tudi o svojih gledaliških, glasbenih in poliitčnih izkušnjah. Komentiral pa je tudi novo normalnost, ki jo živimo že skorajda dve leti: kako v gledališča ponovno privabiti nazaj občinstvo in zakaj je tako nujna obnova ljubljanske Drame. Voditeljica Marjana Ravnjak
O Iztoku Mlakarju vemo hkrati veliko in malo. Najprej komedijant, potem pa vse ostalo, tudi kantavtor, četudi izraza kot takega najbolj ne ceni. Bližje mu je canzone d'autore – pesem s kontroliranim poreklom. V njegovem primeru tudi geografskim, saj smo se ravno ob njegovih besedilih učili in naučili nekaj primorščine. Dejstvo je, da nam je v njegovi družbi vedno prijetno, če seveda pridemo do vstopnic ali se nekoč, nekje, mimogrede spotaknemo obenj. Skozi humor namreč ne skopari z očitki na račun človeških slabosti, ki jih priznava tudi sebi. Sogovornik v oddaji Profil bo Iztok Mlakar, gledališki igralec in dramatik, sicer pa član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalca, koreografa, performerja in glasbenika Žigana Krajnčana. Mladi umetnik iz znane glasbene družine ima za seboj že pestro kariero. Koreografiral je več kot deset gledaliških in sodobnih plesnih del, kot plesalec, koreograf in pedagog je gostoval v Evropi in drugod po svetu, režiral več predstav, se preizkusil kot igralec, zdaj pa je tu še njegov prvi glasbeni album.
Žiga Divjak je režiser najmlajše generacije slovenskih gledaliških režiserjev. Kljub svoji mladosti pa se močno zaveda dramatičnosti sveta, ki ga živimo. Kot angažiran režiser zahteva odgovornost oblasti in politike do perečih tem kot so: človekove pravice, begunska in podnebna kriza. Pred nedavnim je na Tednu slovenske drame v Kranju prejel posebno nagrado za »družbeno občutljivost«. V najnovejši uprizoritvi Vročina na gledališko izjemno sugestiven način spregovori o segrevanju planeta zemlje in njegovih posledicah. Dobitnik številnih nagrad, več Borštnikovih, Župančičeve in drugih je spregovoril tudi o posledicah korona krize za gledališko ustvarjanje. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Gostja oddaje Profil je skladateljica Lara Vrhunc. Vrhunčeva ima doktorat iz muzikologije, na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani tudi predava. Leta 2003 Je dobila nagrado Prešernovega sklada za skladbo z naslovom Hologram. Trenutno je polno zasedena z organizacijo Foruma nove glasbe, ki se začne v petek, 12.11. Z Vrhunčevo se Boštjan Jurečič pogovarja o Forumu, o njeni glasbi in o sodobni glasbi nasploh.
Kadar beseda nanese na Janija Kovačiča, enotno mnenje ne obstaja. Profesor, kantavtor, pesnik, pisatelj, filozof, humanist, antiheroj, petkov kolesar – in ne nujno v tem vrstnem redu. Predvsem pa prepričanec v moč besede. Človeška neumnost namreč ne pozna meja in Jani jo zna ubesediti na posmehljiv ali žlahtno ironičen način. Prvi, jasno! Ja, tudi opredelil se je, vendar je vedno izbral stran – človeka. Ker besede zapoje, ne gre za poezijo, temveč pojezijo, pravzaprav ljudske evangelije na urbani način. To počne že celih petinštirideset let, ko se je prvič predstavil na ljubljanski filozofski fakulteti. Gost oddaje Profil je profesor, kantavtor, nesojeni član prve jugoslovanske/slovenske bob ekipe, pionir popularnega računalništva v Sloveniji, pa tudi obraz vsakršnih protestov s človeškim obrazom – Jani Kovačič.
Gost oddaje bo tržaški pisatelj, dramatik, novinar in alpinist Dušan Jelinčič. Najnovejše delo v njegovem raznolikem opusu je roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, v katerem pripoveduje o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah in tri leta konfinacije. Očetove spominske zapiske je sin Dušan tenkočutno prelil v presunljivo pripoved o uporu, trpljenju, bolečini in vztrajanju. Dušan Jelinčič bo spregovoril tudi o alpinizmu kot življenjskem vodilu, o svojih vzponih na osemtisočake v Himalaji in romanih z gorniško tematiko. Kot pravi Tržačan in hkrati zamejski Slovenec bo orisal tudi značilnosti mesta, ki ga je upodobil v knjigi novel Tržaške prikazni. Voditeljica oddaje: Alenka Zor Simoniti
»Zvok je v jedru našega sveta. Če hočemo ali ne, je ves čas nek zvok. Uporablja se ga v vojnah, mučenju, ustrahovanju, ne pozabimo na dretje v naših medsebojnih odnosih. Ko neka skupina, ki jo dominantna skupina zatira, dojame to moč, ki jo s seboj nosi zvok, jo lahko uporabi točno zato, da se proti tej uničevalni glasnosti bori.« Nina Dragičević se kot pesnica, performerka in sociologinja ukvarja z zvokom in zvočnostjo. Je pionirka feministične ali lezbične muzikologije, v svojem doktoratu pa raziskuje, kako zveni birokracija. Dragičević z lastnim zgledom priporoča kultivirati angažirano poslušanje zvokov in tišin ter strahu navkljub anomalije imenovati. V pogovoru z Meto Česnik bo predstavila tudi poemo To telo, pokončno, ki je nedavno izšla pri založbi Škuc.
Povod za pogovor z režiserjem in profesorjem na AGRFT, Janezom Pipanom, je premiera odrske priredbe romana To noč sem jo videl romanopisca in dramatika Draga Jančarja. Gre za širokopotezno koprodukcijo, ki se bo 24. 9. zgodila na odru mariborske Drame v sodelovanju z dunajskim Burgtheatrom, JDP iz Beograda in CD. Večjezična spektakelska uprizoritev sledi Jančarjevi zgodbi in v formi scenske balade v treh slikah na vznemirljiv način ugledališči Jančarjev roman. Pipan je spregovoril tudi o stanju gledališča v času korona krize in komentiral gibanje Me too v kontekstu dogajanja na AGRFT. Pogovor je vodila Marjana Ravnjak.
Gost bo skladatelj Aldo Kumar. Vrsto nagrad za njegovo delo, ki sega tudi na področje odrskih umetnosti in filma, je spomladi dopolnila še stanovska Kozinova nagrada Društva slovenskih skladateljev za svoj obsežen opus, ki ga odlikujeta raznolikost in komunikativnost, zaradi česar je tudi med najpogosteje izvajanimi. Je pa Kumar med skladatelji resne glasbe posebnost, saj vodi tudi skupino Anbot, ki izvaja popularno glasbo različnih kultur in narodov, pa tudi iz filmov. V pogovoru z Meto Česnik pa bo prvič razkril tudi svoje literarne poskuse.
Gostja oddaje bo Mira Delavec Touhami, trikratna doktorica znanosti, literarna zgodovinarka, ki se že dve desetletji z vsem srcem in raziskovalno skrbnostjo posveča opusu Josipine Urbančič Turnograjske, prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice. Kot humanitarna delavka pa je tesno povezana s Tuaregi, nomadskim ljudstvom iz Sahare. Že vrsto leto potuje v Afriko in skuša Tuaregom olajšati težke življenjske razmere. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Neveljaven email naslov
