Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PREŠERNOVA PROSLAVA, na predvečer slovenskega kulturnega praznika prenos v živo iz Cankarjevega doma Iz Cankarjevega doma vam bomo v živo prenašali državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Sipanje svetlobe je naslov letošnje proslave, ki jo je zasnoval režiser Matej Filipčič. Prešernova proslava bo v neposrednem prenosu na MMC TV omogočena tudi s tolmačem v znakovni jezik za gluhe in naglušne.
Pred Prešernovo proslavo V kratki oddaji se bosta v živo iz Cankarjevega doma javili novinarki Meta Česnik in Nina Jerman ter predstavili letošnjo proslavo, katere avtor je Matej Filipčič. Zanimalo nas je tudi, kako poteka izbor nagrajencev, ter zgodovina Prešernovih nagrad.
Kaj se dogaja na slovenskih sodiščih, cestah, za zaprtimi vrati, strelski obračuni v tujini, naravne katastrofe, večje nesreče so tema osemminutne oddaje Kronika, ki je premierno na sporedu tretjega programa TV Slovenija od ponedeljka do sobote ob 17:50 uri.
23. decembra 1990 je potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno (to predstavlja 88,5 odstotkov vseh volivcev). Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije. Ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.
Spominski dan združenja Sever je prvi december, kot spomin na leto 1989, ko so pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil preprečili prihod več stotim Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano 1. decembra 1989 na "miting resnice"
Rudolf Maister, znan tudi kot Vojanov, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, na Šutni 23, in sicer kot najmlajši sin matere Frančiške ter očeta Francu. Bil je pesnik, ljubiteljski slikar, ljubitelj knjig, kar pa je za Slovence najpomembnejše, bil je borec za severno mejo takoj po koncu prve svetovne vojne. 23. novembra 1918 je ob 4. uri zjutraj s svojimi možmi, imenovanimi ”mariborski pešpolk”, torej z delom prve prave slovenske vojske, ki je v celoti štela 4000 vojakov in 200 častnikov, razorožil nemško zeleno gardo, ta naj bi varovala Nemce v Mariboru in zagotovila, da bi to mesto s svojo okolico pripadlo novonastali republiki Avstriji. Nekaj dni za tem pa so Maister in njegovi borci zasedli večino tedanje Spodnje Štajarske in tako Maribor ter okolico pridružili tedaj novonastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, dandanes pa je del Republike Slovenije, naše samostojne države. General Rudolf Maister-Vojanov je umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je na pobreškem pokopališču v Mariboru.
Leta 1990 so se 9. in 10. novembra v Poljčah na Gorenjskem zbrali delegati vladne koalicije Demos, ministri in nekateri strokovni sodelavci ter sprejeli zgodovinsko odločitev o samostojnosti Slovenije.
Lubeznivi bratje! Lubi Slovenci! Prenos proslave na predvečer Dneva reformacije, v SNG Nova Gorica Avtorja scenarija: Vinko Möderndorfer in Dušan Voglar Režija: Zvone Šedlbauer
Neveljaven email naslov