Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reformacija predstavlja gibanje za prenovo Cerkve, ki ga je v začetku 16. stoletja sprožil profesor biblične teologije Martin Luter. Luter je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in tudi do nastanka novih cerkva. V slovenskem prostoru je bila osrednja osebnost tega gibanja Primož Trubar (1508-1586), ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo na sploh. Katekizmu je nato dodal še Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Trubar je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.
Dan suverenosti je praznik v Republiki Sloveniji, s katerim 25. oktobra obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Osrednji dogodek, ko je iz Luke Koper odplula ladja z zadnjimi vojaki, se je sicer zgodil v noči na 26. oktober 1991, tako da je obletnica včasih postavljena na 26. oktober. Mednarodnopravno gledano pa sta zadnji ladji, ki sta bili opolnoči še zasidrani, veljali za tuje ozemlje, saj sta pluli pod tujo zastavo, tako da so vsi vkrcani vojaki zapustili slovensko ozemlje že prej.
Pisal se je 15. september leta 1947. Po dolgih letih zatiranja, prepovedi in poniževanja, Primorska ponovno postane del Slovenije. Da je bila priključitev tega pomembnega ozemlja izbojevana in ne podarjena, nas danes, 69 let po tem, spominja Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslava z naslovom Primorska, iz česa je lepota tvoja stkana? bo letos v Postojni. Prenos proslave si boste lahko ogledali v soboto, 17.9., ob 11.uri na drugem programu Televizije Slovenija in v posnetku ob 17.uri na TV Koper – Capodistria.
Svečana akademija ob 150 letnici Rdečega križa Slovenije je dogodek, katerega namen je počastitev visoke obletnice te človekoljubne organizacije in humanosti ogromnega števila ljudi. Poleg mnogih gostov, predstavnikov Rdečega križa, nastopijo še Big band Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada, F&B acrobatics, ljudske pevke Žejno, Marina in Emilia Martensson, Irena, Leticia in Robert Yebuah in Alfi Nipič, Irena Vrčkovnik in Omar Naber… Prireditev vodi Tajda Lekše.
V spomin na prepričljivo odločenost varovati državo in njen narod, na složnost, podporo in medsebojno zaupanje, ki je v junijskih dneh vojne vladalo med slovenskim narodom in njegovo policijo; v spomin na organiziran in profesionalen upor agresorju na ozemlju Republike Slovenije ter v spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado na mejnem prehodu Holmec, so slovenski policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, za dan slovenske policije.
Velenje je letos, ob 25. obletnici samostojne Slovenije, doletela posebna čast. V sredo, 22. junija, ob 17. uri je Mestna občina Velenje ob dnevu državnosti v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo policijskih veteranskih društev Sever na Titovem trgu pripravila osrednjo proslavo veteranov vojne 91. Slavnostni govornik je Milan Kučan, bivši predsednik Republike Slovenije. Na proslavi so sodelovali Orkester slovenske policije pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana, Gardna enota Slovenske vojske, Mladinski pevski zbor SGŠ Velenje, Združeni moški pevski zbor, plesalci Plesnega studia N, Rudarski oktet Velenje, Marko Mandič, Ambrož Kvartič, Gordana Hleb, Urška Arlič Gololičič in Nataša Trček. Vabljeni k ogledu!
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije bo potekala na Trgu republike (uvodni del s pregledom častne enote, himno RS in dvigom zastave na drog pred Državnim zborom) in na Kongresnem trgu (pregled ešalona praporščakov, prelet letal in helikopterjev Slovenske vojske in policije, slavnostni govor predsednika Republike Slovenije in umetniški program v režiji Katje Pegan). Končala se bo z ognjemetom z Ljubljanskega gradu (od tam tudi salve iz 6 topov na začetku proslave). Posebnost je, da je ob proslavi (podobno kot ob 20. obletnici) napovedan obisk vseh predsednikov sosednjih držav, ob njih pa tudi predsednika ZR Nemčije.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije bo potekala na Trgu republike (uvodni del s pregledom častne enote, himno RS in dvigom zastave na drog pred Državnim zborom) in na Kongresnem trgu (pregled ešalona praporščakov, prelet letal in helikopterjev Slovenske vojske in policije, slavnostni govor predsednika Republike Slovenije in umetniški program v režiji Katje Pegan). Končala se bo z ognjemetom z Ljubljanskega gradu (od tam tudi salve iz 6 topov na začetku proslave). Posebnost je, da je ob proslavi (podobno kot ob 20. obletnici) napovedan obisk vseh predsednikov sosednjih držav, ob njih pa tudi predsednika ZR Nemčije.
Ob dnevu Slovenske vojske se spominjamo dneva, ko se je meseca maja leta 1991 v 710. učnem centru Pekre in 510. učnem centru Ig pri Ljubljani začelo izvajanje poskusnega vojaškega roka s prvo generacijo slovenskih vojakov v novejši zgodovini naše države. To so bili prvi zametki vojske v samostojni Sloveniji. 23. maja 1991 je Jugoslovanska Ljudska Armada v učnem centru Pekre pri Mariboru s silo poskusila uveljaviti svojo voljo in na podlagi odigranega incidenta poskušala priti do vojaških obveznikov. 2. junija 1991 smo bili priča prisegi prvih slovenskih vojakov na Igu in V Pekrah. To so bili prvi mirnodobni vojaki, njihova vloga pa je bila kmalu na preizkušnji. Skoraj mesec kasneje, 25. junija 1991, je Republika Slovenija razglasila samostojnost. Na slovesnosti na Trgu republike smo videli slovenskega vojaka, ki je sprejel izziv. Prvič smo lahko občudovali častno četo. In videli smo, da je slovenski narod ponosen narod, ki se ne boji prihodnosti. Istega dne so oklepne in druge enote JLA začele oboroženo agresijo nad ozemljem Republike Slovenije. Slovenski vojak in vsa Slovenija je boj sprejela. Enote Teritorialna Obramba in Policije so načrte vojske odločno zaustavile. Zmagale so v spopadih za meje, zaustavile premike sovražnih kolon, blokirale enote JLA v vojašnicah in jim onemogočile oskrbo. Že med vojno so se oblikovale prve enote rodov. V vsaki pokrajini so vzpostavili vod poklicnih vojakov. 20. decembra 1994 so poslanci v Državnem zboru RS sprejeli nov Zakon o obrambi. Z njim so TO preimenovali v Slovensko vojsko
Neveljaven email naslov
