Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moon Belhaj je umetnica tatooja, ki jo navdihuje tema. Kot oseba, ki se počuti tuje v lastni okolici in kulturi, je našla podobno misleče ljudi na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa je v nasprotju s tradicijami njene družine.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Lenuhinja sem, rada pove Frida Šarar. Pesnica, blogerka in po novem pevka se pogosto igra s konceptom zasebnosti; v pesmih se boleče razgali, v živo pa je rahlo zadržana, skoraj sramežljiva in po svoji izbiri malce osamljena. Frida živi na Reki. V hrvaškem mestu govori srbsko. Prebrisana kombinacija za »pripadnico sovražnega naroda,« kot ji ljubeče pravi mož. Več kot 25 let po vojni so politični odnosi med Srbijo in Hrvaško še vedno razgreti in vplivajo na življenja navadnih ljudi. Zato pisanje v maternem jeziku za Frido nenadoma postane politična drža. Ampak njej je jezik pisan na kožo, zato lahko v pesmi brez zadržkov reče: V rit se zaletite z jezikom! Ricardo Lalanda je umetnik in predsednik Bananske republike. Je resen kipar, ki se zateka k humorju, ko z metaforami izziva in napada ustaljeni sistem. Hind Hakki je pevka, muslimanka, ki se sprašuje o tem, koliko ji pomenijo islamski običaji in zakaj jih v resnici upošteva. Starši sprejemajo njen način življenja, ne morejo pa preboleti tega, da se je dala tetovirati.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Ko se je hrvaško ministrstvo za šolstvo odločilo zmanjšati količino obveznega čtiva v šolah, je Lovro Krsnik, pravkar diplomirani gledališki režiser in učitelj na srednji šoli za umetnost, začel projekt #idalječitam (berem še naprej). Odločil se je, da bo sto dni na glas bral knjige, ki so jih črtali s seznama obveznega čtiva. Vsak dan je pred hrvaškim parlamentom eno uro bral Malega princa, Piko Nogavičko, Dnevnik Ane Frank in Varuha v rži. Njegov protest je pritegnil sledilce in nasprotnike na družbenih omrežjih, toda ali mu je uspelo vladi dopovedati bistveno? Fairooz Nazifa ni vedela, kam pelje njeno življenje, dokler ni odkrila svojih darov. Po več sporih z domačimi se je odločila, da se bo preselila v Dako in zaživela sama. Izvira iz konservativne islamske družine, kar pa ji ni preprečilo, da bi sledila svojim sanjam. Zdaj je pevka, zvezdnica, ki si želi kot nomadska umetnica nastopati po vsem svetu. Fazle je odraščal v mošeji svojih staršev. Usojeno mu je bilo, da bo imam, toda nasilje za domačimi stenami, v katerem je odraščal, ga je pognalo od doma. Našel je novo skupnost in nov način verovanja.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Renato je prvi hrvaški gejevski youtuber. Svoj prvi video »Zakon gejev« je posnel med kampanjo pred referendumom o istospolnih porokah na Hrvaškem. Renato je bil takrat na študentski izmenjavi na Poljskem, toda odločil se je odzvati. Njegov video je objavilo več medijev, zato je postal priljubljen. Renato je nadaljeval. Vsak teden objavlja videe. Včasih je samo smešen, vedno pa je izzivalen in zelo aktivno zagovarja pravice gejev. Veliko mladih gejev in lezbijk z vsega območja nekdanje Jugoslavije mu sledi in ga podpira. Toda sovražni govorci so prav tako aktivni. Renato ne obupuje. Sovražni govor prijavlja policiji in se občasno pošali na račun slabe slovnice sovražnih komentarjev, saj je jezikoslovec. Samira piše avtobiografijo, ki opisuje njeno odraščanje v strogi muslimanski družini in njeno hrepenenje po svobodi. Zdaj živi in ljubi po svoje, pred starše pa vedno stopi kot poslušna hčerka, kakršno želijo videti. Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 2016. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Simon Mihorič Simke vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito s preko 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življensko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost pa se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. Zaradi videza ima v vsakdanu nemalo problemov. A obsedenost s tatuji je življenska odločitev, Simonov statement, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom. Nazrul je smisel življenja našel v filozofiji Lalona, mističnega pesnika in družbenega reformatorja. Pripada skupnosti baulov in skozi glasbo uči o humanizmu in strpnosti. Vendar ga nekateri muslimani diskriminirajo, čeprav tudi sam verjame v Alaha. Francisco Câmara je študiral in delal na različnih koncih sveta. Ko se je vrnil na Azore, je našel povsem otopelo družbo. To je hotel spremeniti, zato se je odločil, da bo otočane poskusil prebuditi s hiphopom. Njegovi premožni starši se bojijo posledic takšnega ravnanja, Francisco pa že čaka na komentarje poslušalcev k novi pesmi, ki jo je objavil.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Gilova velika strast je ples. Ko je odraščal, mu je mati, ki je vstopila v skupnost Jehovovih prič, prepovedala plesati. Zato je zapustil dom, toda dohitela ga je težka preteklost in prisiljen se je bil spopasti z nerazrešenimi travmami. Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge. Angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podajana novo angažirano foto-video odpravo. Odvetnik Sumon je pravnik, ki je postal novinar za državljane, na družbenih medijih ima 2,7 milijona sledilcev. S svojimi videi »V živo« opozarja na različne težave v Bangladešu. Oblasti te težave na koncu sicer rešijo, Sumonovo življenje pa je ogroženo.
Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Njena družina jo je silila peti in to je počela tako dobro, da je postala njihov ponos. Dokler ni padla v depresijo in ni mogla premakniti niti telesa več. Odločila se je, da enkrat naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji vzbuja veselje in poudarja čutnost, kar izkazuje navzven po družbenih omrežjih. Vse to pa povzroča frustracijo njeni družini, ki vidi svojo nekoč idealno hči kot "ohlapno žensko". Režiser: Rishi Chamman Terry Costa, priseljenec iz Kanade z azorskimi koreninami, je najbolj sporen umetnik na Azorih samo zato, ker je gej. Vsak dan se z lastnimi kulturnimi projekti bori in uveljavlja v svetu konzervativizma in družbi diskriminacije … Režija: Bruno Correia Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala z veliko družbeno diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo , da bi uresničila svoje sanje. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih pistah. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Marc Garcia: Medtem ko nekateri deportiranci vidijo obveznost vrnitve na otok, kjer so se rodili kot prekletstvo ali celo konec njihovega življenja, vidi Marc Garcia kot katalizator. Zapustil je prazno in zlorabe drog polno življenje za seboj in prebudil umetnika in slikarja v sebi. Ampak, bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih, prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je prenesel svojo ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ulice Ljubljane desetletja nazaj. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko videna v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve se večinoma vidijo na javnih ulicah, kjer večini je namenjena zelo kratka življenjska doba. Njegova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah - zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na nedodeljenih območjih prepovedano. Najverjetneje bi bil še vedno prisiljen slediti zvokom siren ulične umetnosti - če ne bi postal oče pred malo več kot desetimi leti ... Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati? Režija: Maja Pavlin Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrage in subpar kakovostno hrano. Tako se sooča veliko grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnjih letih so ga zaradi prekomerno telesno težo mnogi maltretirali. Svojo samozavest je dobil z naraščajočo prisotnostjo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila vseskozi težavna pot. Prav zdaj se bori za pravice ljubiteljev hrane… Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil predsodek protiLGTB skupnosti. Te izkušnje so mu "pomagale", da si je okrepil samozavest. Luka pa je doživel zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Luka je izvajalec preoblačenja in poudarjanja ženstvenosti, kar pa je lahko za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat razočarani zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo - pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj. Režija: Maja Pavlin Mokul Mošarof je tekstopisec, ki je svoje življenje posvetil pisanju pesmi. Ima zbirko dnevnikov, kjer piše svoje pesmi, ki jih je zdaj že več kot tri tisoč. Njegova versko konzervativna skupnost ga slabo sprejema in večkrat kritizira. Njegova družina prav tako ne podpira njegove strasti. Ker občuti bližino smrti, se mu zdi, da bo vse njegovo delo izgubljeno. Zato vsak dan porabi za arhiviranje svojih pesmi na družbenih omrežjih. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah Juan (z vzdevkom @pxssypapi) je bil kot dojenček posvojen iz Kolumbije. Posvojil ga je frizijski par na Nizozemskem, vendar se ni dobro izšlo. Juan meni, da za posvojitelja ni bil takšen sin, kot sta si zamislila in da je bil drugačen od njiju v mislih, ravnanju in ljubezni. S spreminjanjem telesa je našel način za prebolevanje preteklih travm, toda pravi demoni so še vedno njemu. Režiser: Rishi Chamman
Sara França je uspešna modna oblikovalka, žrtev mačističnega bivšega fanta, ki se bori za žensko opolnomočenje, enakost spolov in priznanje njene družine. Režija: Bruno Correia Moon Belhaj Moon je tatoo umetnik navdihnjen ob temi. Kot nekdo, ki se je počutil odtujenega v svoji okolici in kulturi, je našla podobno misleče na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika, so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa se spopada z prepričanji njene družine. Režiser: Rishi Chamman Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje nekatere dileme družbe, razpete med individualno usmiljenostjo in splošnim nasiljem. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji Hare Krišna gibanja in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Hind Hakki je pevka, muslimanka, ki se sprašuje o tem, koliko ji pomenijo islamski običaji in zakaj jih v resnici upošteva. Starši sprejemajo njen način življenja, ne morejo pa preboleti tega, da se je dala tetovirati.
Samira piše avtobiografijo, ki opisuje njeno odraščanje v strogi muslimanski družini in njeno hrepenenje po svobodi. Zdaj živi in ljubi po svoje, pred starše pa vedno stopi kot poslušna hčerka, kakršno želijo videti.
Neveljaven email naslov
