Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okviru projekta Slovenija 30 smo na TV Slovenija pripravili 5 daljših avgustovskih spominskih pogovorov z osamosvojitelji; Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, dr. Dimitrijem Ruplom, Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo. Janez Janša je pred 30 leti v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta postal republiški sekretar za ljudsko obrambo. Diplomirani obramboslovec je bil eden od štirih junakov afere JBTZ in viden član Slovenske demokratične zveze. Ob prevzemu poslov so ga pričakala prazna skladišča Teritorialne obrambe, saj so zvezne oblasti izdale ukaz o odvzemu orožja in premestitvi v skladišča JLA. Pogovor z Janšo se je sukal predvsem okrog nastajanja slovenske vojske, kar je bila njegova ključna naloga, saj je bilo treba osamosvojitvena dejanja podpreti s t. i. realno silo. Izvedeli smo, kako usodne so bile za prve slovenske vojake večje pošiljke orožja, kdaj se je tehtnica v obrambni vojni v psihološkem smislu prevesila na našo stran in katera je še danes tista ločnica, ki Slovence deli na »Janševe« in »Kučanove«. Janez Janša ocenjuje, da je bilo dejstvo, da smo se Slovenci uprli agresiji JLA, za Jugoslavijo veliko presenečenje in prav to presenečenje je bistveno pripomoglo k slovenski zmagi. »Oni niso verjeli, da bomo zbrali dovolj poguma za oborožen odpor.« Slovenija 30, Pogovor z osamosvojitelji, Janez Janša, je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na posestvu Brdo pri koči Jezero, prav tam, kjer so aprila in maja 1991 potekale operativne priprave na osamosvojitev RS.
Igor Bavčar je po aretaciji Janeza Janše v začetku junija 1988 iz Odbora za varstvo pravic Janeza Janše ustanovil Odbor za človekove pravice. V odboru je združil levo in desno usmerjeno civilno družbo, ki se je upirala tedanjim partijskim oblastem. Njegov odbor je odločujoče vplival na demokratične procese v Sloveniji. Nato je postal minister za notranje zadeve v Demosovi vladi in vodil projekt osamosvojitve države. V vladah Janeza Drnovška je kot minister za evropske zadeve koordiniral naslednji ključni cilj države – vstopanje Slovenije v Evropsko Unijo. Leta 2001 je v notranjih obračunih za Drnovškovo nasledstvo v Liberalni demokraciji Slovenije zapustil politiko in odšel v gospodarstvo na vrh podjetja Istrabenz, ki ga je razširil v finančni holding. Danes zaradi finančnih mahinacij z delnicami Istrabenza, obsojen zaradi pranja denarja, prestaja večletno zaporno kazen na Dobu. Pogovor z njim je nastal v okviru 30-letnice nastanka Slovenije, Mojca Šetinc Pašek pa se ob tem ni izognila vprašanjem glede njegove obsodbe in zaporne kazni.
Dr. Dimitrij Rupel je pred 30 leti po zmagi koalicije Demos na prvih svobodnih volitvah prevzel vodenje komiteja za mednarodno sodelovanje. Njegova ambicija je bila jasna: narediti iz komiteja zunanje ministrstvo Republike Slovenije, iz Republike Slovenije kot dela federalne socialistične Jugoslavije pa samostojno državo. V pogovoru zelo jasno naniza, kdo so bili prijatelji Slovenije v tistih ključnih časih in kdo nas je tiščal v Jugoslavijo oziroma: »Vsi naši kontakti, vsi moji kolegi so mi odsvetovali, da gremo po poti neodvisnosti.« Rupel je tudi zaradi svoje pisateljske in sociološke žilice izvrsten pripovedovalec o časih nastajanja naše države in prizadevanjih za mednarodno priznanje, kar je bila njegova odgovornost in naloga. Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom je vodila Rosvita Pesek, posnet pa je bil na Posestvu Brdo, pred Kongresnim centrom, kjer vihrajo številne zastave, tudi zastave držav, ki so nas priznale med prvimi in one, katerih voditelji so zatrjevali, da samostojnosti Slovenije ne bodo nikoli priznali.
Neveljaven email naslov
