Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Z razvojem visokotehnološke industrije so se povečale potrebe po različnih drugih kovinah, zato je treba kovinske mineralne surovine, iz katerih so nekoč pridobivali svinec, cink, baker, železo, živo srebro in druge, znova raziskati, saj takrat v njih niso iskali na primer litija, galija, antimona, germanija in indija. Evropska komisija od leta 2011 vsaka tri leta pripravi seznam kritičnih surovin, to je tistih, ki jih moramo uvažati. Podatke o nahajališčih kritičnih surovin Evropski komisiji posredujejo geološki zavodi posameznih držav članic in tako nastaja spletna metalogenetska karta Evrope.
Posamezna najdišča potencialnih rud je v Slavi Vojvodine Kranjske popisal že Janez Vajkard Valvasor. Prvi zemljevid pa je izdelal Baltazar Hacquet, rudniški zdravnik v Idriji, ki ga je v resnici bolj veselilo naravoslovje, zlasti botanika, mineralogija in geologija. Njegov zemljevid je bil dobro izhodišče za novejše geološke karte, ki jih geologi nenehno dopolnjujejo.
Na posameznem rudišču pridobivajo večinoma eno kovino, čeprav so rudišča polimetalna. V rudišču je tudi več različnih mineralov, ki lahko vsebujejo več kovin in se, čeprav gre za isti kovinski mineral, med seboj zelo razlikujejo in jih celo geologi težko razpoznajo. Eden takih je sfalerit. Ogledali smo si jih v zbirki mineralov, kamnin in rud oddelka za geologijo Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Večino ponarejenih posnetkov, ki so ustvarjeni z današnjo tehnologijo, je mogoče odkriti. Če ne avtomatsko, pa ročno. Tehnologija odkrivanja ponarejenih posnetkov gre v korak s tehnologijo ponarejanja.
Na trgu je že veliko prosto dostopnih aplikacij, s katerimi lahko nadomestimo obraze v katerem koli videoposnetku s pritiskom na gumb. Ena izmed njih je samo v trgovini Google Play dosegla več kot 100 milijonov prenosov. A s takimi aplikacijami je dobro biti previden.
Z umetno inteligenco lahko tako spretno ponaredimo vidoposnetke, da je težko opaziti, da so lažni. Tehnologija ponarejenih videoposnetkov temelji na dveh nasprotniških nevronskih mrežah. Ena skrbi za ustvarjanje slik, druga pa za preizkušanje, kako dobro je prva mreža slike generirala. Oba modela se z učenjem izpopolnjujeta in na koncu računalnik ustvari sliko, za katero bomo mislili, da je resnična.
V klinični raziskavi za razvoj novega zdravila proti osteosarkomu je sodeloval tudi veliki angleški hrt Cash. Njegova lastnica nam je zaupala njuno izkušnjo
Ektopični sečevod je ena od dednih bolezni, ki jo preučujejo tudi pri edini slovenski avtohtoni pasmi, kraškem ovčarju.
Pogosto pravimo, da so psi naši najboljši prijatelji. S skrbjo za njihovo uravnoteženo prehrano, ustrezno gibanje in zdravstveno stanje podaljšujemo njihovo življenje. Podobno kot pri ljudeh pa se tudi pri psih s starostjo pojavlja vse več bolezni.
Granulomatoza s poliangiitisom je vnetje malih krvnih žil, ki lahko prizadene pljuča, ledvice in druge organe. Še pred 50 leti so bolniki s to boleznijo umrli v povprečju v 4 mesecih po postavitvi diagnoze. Leta 2008 so na KO za revmatologijo UKC Ljubljana 27-letni bolnici, ki je bila povsem neodzivna na klasično zdravljenje in je bilo zato njeno življenje ogroženo, ponudili zadnjo bilko v obliki za to bolezen neregistriranega biološkega zdravila. Do takrat so ga uporabili (in o tem v strokovni literaturi poročali) na le 10 bolnikih na svetu. Bolnici je zdravilo pomagalo. Danes, po 13 letih je njena bolezen še vedno v mirovanju. Podobno zgodbo deli tudi Hermina Brudar.
Neveljaven email naslov
