Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Umetnem raju smo se srečali z gosti in nagrajenci 32. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki se mu je letos kljub pandemiji uspelo odviti v živo. Pogovarjali smo se z direktorjem fotografije Petrom Zeitlingerjem, dolgoletnim sodelavcem režiserja Wernerja Herzoga, o njegovem delu in izzivih pri snemanju holivudskih in nizkoproračunskih filmov. Zeitlinger, avstrijski ustvarjalec z mednarodno kariero, ki živi v Italiji, je letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina, ki jo goriški Kinoatelje na čezmejnem festivalu Poklon viziji namenja življenjskemu delu izjemnih posameznikov iz večkulturnega srednjeevropskega in balkanskega prostora.
V Umetnem raju smo se posvetili dosežkom in presežkom 24. Festivala slovenskega filma, ki se je spet vrnil v Portorož z novim direktorjem Bojanom Labovičem. Po lanskem pomanjkanju filmov zaradi pandemije in produkcijskega zastoja, se je letos v tekmovalni program uvrstilo kar 54 filmov vseh zvrsti, med njimi je na ogled deset celovečernih filmov in devet manjšinskih koprodukcij.
Beneška Mostra je letos postregla z vrhunskimi avtorskimi imeni in najbolj pričakovanim filmom leta, spektaklom Peščeni planet kanadskega režiserja Denisa Villeneuva. Na Motovunskem festivalu sta se zmagovalna filma - švedski Užitek in hrvaški Tovarne delavcem - ukvarjala z užitkom, delom in delavskimi pravicami v kapitalizmu – v pornografski in metalurški industriji. Pogovarjali smo se s srbskim režiserjem Bojanom Vuletićem o TV seriji Družina o zadnjih treh dnevih Slobodana Miloševića pred njegovo aretacijo. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
Bili smo na Sarajevskem filmskem festivalu, ki sta ga letos obiskala Bono, pevec skupine U2 in nemški režiser Wim Wenders, ki ga poznamo po sodobnih klasikah iz 80-ih let, kot sta Nebo nad Berlinom ali Pariz Teksas. Wendersu so tokrat posvetili retrospektivo in mu podelili častno srce Sarajeva. V oddaji smo se posvetili nagrajencem, vzponu TV serij na Balkanu in slovenski udeležbi na festivalu.
Kaj je najbolj zaznamovalo slovenski film v zadnjih 30-ih letih? Ob letošnji 30-letnici slovenskega filma v samostojni državi, se posvečamo mejnikom, dosežkom prepoznavnosti, predvsem pa kulturno politični problematiki, ki od nekdaj določa domačo kinematografijo.
V Umetnem raju se spominjamo 100-letnice gledališkega in filmskega igralca Berta Sotlarja, ki je slovel kot enfant terrible slovenskega gledališča. Ženja Leiler, nova direktorica Slovenske kinoteke, nam je razkrila svojo vizijo te pomembne kulturne institucije. Pozanimali smo se, koliko slovenskih celovečernih filmov je že digitalno restavriranih in zakaj restavriranje naše filmske dediščine poteka tako počasi. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V Umetnem raju smo se pogovarjali z grškim režiserjem Christosom Nikoujem, ki je s prvencem Sadeži pozabe, slovensko manjšinsko koprodukcijo, možen kandidat za oskarjevsko nominacijo. Zaradi blokade sredstev Slovenskega filmskega centra in pandemije covida je lani na izplačilo pogodbenih obveznosti čakalo kar 33 projektov. Po sprostitvi sredstev sta v januarju padli prvi klapi filmov Kapa Slobodana Maksimovića in Zbudi me Marka Šantića. Predstavljamo tudi najnovejše slovenske filme v različnih fazah produkcije in postprodukcije. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič
V letu, ko se zdi, da se filmska industrija zaradi pandemije covida in zaprtih kinodvoran restrukturira in nepovratno seli na spletne platforme, smo povprašali slovenske filmske kritike o letošnjih najboljših filmih in serijah, ki so jih uspeli videti v kinu, na spletu ali na maloštevilnih festivalih. V začetku decembra se je na spletu odvila Animateka, 17. mednarodni festival animiranega filma, predstavljamo pa tudi enega najbolj nevarnih poklicev v filmski industriji in nasploh - poklic kaskaderja. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V Umetnem raju smo se posvetili 31. Ljubljanskemu mednarodnemu filmskemu festivalu, ki se je moral letos zaradi pandemije covida preseliti na svetovni splet. Pogovarjali smo se s Simonom Popkom, direktorjem Liffa, o prihodnosti festivalov in filmske industrije, s srbskim režiserjem Srdanom Golubovićem pa o njegovem zadnjem filmu Oče, za katerega je hrvaški igralec Goran Bogdan nominiran za evropsko filmsko nagrado. Bili smo na gostujoči italijanski razstavi ob 100 letnici Federica Fellinija v novih galerijskih prostorih Slovenske kinoteke. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
V oddaji Umetni raj smo se na Festivalu slovenskega filma pogovarjali s filmskimi ustvarjalci ter direktorji SFC-ja, RTV-ja in AIPE o aktualni kulturno politični situaciji na področju filma, ki se je letos znašel v primežu korona krize in politične blokade filmske produkcije. Marcel Štefančič, jr. predstavlja svojo najnovejšo knjigo Če umrem, preden se zbudim o filmu noir, žanru črnih kriminalk, s katerimi so holivudski režiserji do začetka hladne vojne in makartizma nastavljali ogledalo dekadenci kapitalizma in nelagodju medvojne in povojne ameriške družbe v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič Režiser: Slavko Hren
Beneška Mostra je prvi večji festival, ki je potekal v času pandemije. Čeprav je bilo zaradi varnostnih ukrepov dogajanje omejeno, je Mostra ponudila kakovosten program svetovnih filmskih novosti, žiriji je predsedovala zvezdnica Cate Blanchett, zlatega leva za življenjsko delo je prejela igralka Tilda Swinton. Prikazali so vrsto ženskih zgodb, od biografije Elenor Marx do Quo vadis, Aida, Jasmile Žbanić in z zlatim levom nagrajene Dežele nomadov Chloe Zhao s Frances McDormand v glavni vlogi. Videli smo tudi grške Sadeže pozabe in srbsko Oazo, pri katerih sodelujejo slovenski producenti. Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
V Umetnem raju se sprašujemo o učinkih covida-19 na prihodnosti filma in filmske industrije, kot smo jo poznali doslej. Film se je letos znašel pred zaprtimi kinodvoranami, brez občinstva, holivudski studii so potencialne poletne uspešnice preložili na poznejši čas ali celo brez predvajanja v kinih ponudili na ogled v naročniških spletnih videotekah. Ali spletne platforme pomenijo konec kina? Kako sta gibanji »Jaz tudi« in »Življenja temnopoltih štejejo« vplivali na filmsko pop kulturo? In kaj se snema v Sloveniji v času korona virusnega birokratskega mrtvila?
Neveljaven email naslov
