Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klasičen dramski igralec s psihološko-realističnim pristopom v duhu Stanislavskega. Na izjemno bogati igralski poti, širokega razpona od klasičnega do sodobnega repertoarja, je odigral preko 100 raznovrstnih vlog. Najprej na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in nato v mariborski Drami. Izjemno študiozen, poglobljen, skromen in požrtvovalen igralski iskalec, ki se je vedno boril za Resnico. Velja za brezkompromisnega in angažiranega umetnika- upornika, ki mu je bil vedno proti populizmu. Vzporedno z igranjem je razvijal tudi pedagoški čut in v svojem Studiu Gledališče, režiral in dramatiziral dela, ki so mu bila posebej blizu. Shakespeare in Cankar imata v njegovem igralskem opusu posebno mesto. Hamlet, Rihard III. In Shylock v Beneškem trgovcu so morda tri vloge, ki so ga najbolj zaznamovale. Peter Boštjančič ima bogate izkušnje tudi s koreodramskim gledališčem in filmom.
»Gledališča, ki so največja žrtev korona krize, začenjajo novo sezono s pokarantenskim optimizmom na eni in strahom pred ponovnim zaprtjem na drugi strani. Omejitve z varnostnimi ukrepi vodijo v vse manjšo dostopnost gledaliških stvaritev. Živimo v času, ko so maske, ki so sicer simbol gledališča, postale del resničnega življenja. O razmerah v teatru in novih treh uprizoritvah / Požigi, Alkestida, Škofjeloški pasjon/ z gledališkimi ustvarjalci: Jernejem Lorencijem, Nino Rajić Kranjac, Livijo Pandur, Markom Mandičem, Katarino Stegnar, Tiborjem Hrsom Pandurjem, Marinko Poštrak in drugimi.
Gledališča ponovno odpirajo vrata. Ob upoštevanju posebnih pogojev, predvsem zahtevane varne razdalje med nastopajočimi, nastaja t. i. koronagledališče: brez dotikov, objemov, poljubov, predvidljivo in brez tveganj, in kot takšno izgublja bližino, živost in smisel. V izrednih, umetnosti nenaklonjenih okoliščinah, se gledališki umetniki vse pogosteje sprašujejo o svobodi umetniškega ustvarjanja. Direktorji gledališč Barbara Hieng Samobor, Goran Injac in Uroš Korenčan razmišljajo o finančni krizi in manjšem občinstvu, kar oboje grozi gledališčem, režiserji in igralci pa polni entuziazma spet vstopajo v ustvarjalne procese: Nina Rajić Kranjac, Jan Krmelj, Ivana Djilas, Nataša Barbara Gračner, Bojan Emeršič, Žiga Divjak in drugi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Špela Kuclar
Epidemija koronavirusa je zaprla vrata gledališč po vsem svetu. Odpovedane so bile vse premiere in ustavljene vaje. Gledališka sezona je predhodno zaključena. Vsi se sprašujemo, kdaj se bo v gledališča spet lahko vrnilo življenje in kako pridobiti nazaj publliko in ji pomagati, da se osvobodi strahu, ki se je zažrl v vse pore našega življenja. O tem, v kakšno novo realnost se bomo prebudili, so razmišljali: Igor Samobor, Danilo Rošker, Marinka Poštrak, Edward Clug, Marko Mandič, Nataša Keser, Nejc Cijan Garlatti, Pia Zemljič, Liza Marijina, Saša Tabaković, Matjaž Zupančič in Tomi Janežič. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
50 let Gledališča Glej, najstarejšega neinstitucionalnega gledališča, ki je bilo kot eksperimentalno ustanovljeno v začetku 70-tih. Vzponi in padci, večna borba za prostor in strah pred ukinitviijo so bile Gleje stalnice. Od svobodnega eksperimenta, odkrivanja marginalnih tem do produkcijskega centra- s pogumom in uprizoritveno drznostjo- na dolgi poti iskanja in raziskovanja svoje lastne podobe, ki se je nenehno spreminjala. Umetnost igre.
Režiser Ivica Buljan in igralci iz ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega bodo spregovorili o skupnem avtorskem delu po motivih treh poljudno -znanstvenih knjig Y. N. Hararija: Homo Sapiens, Homo Deus, 21. nasvetov za 21. stoletja. Pod formo znanstvenega kabareta se skrivajo različne oblike od fizičnega gledališča, Stand upa, performanca do popevke in sodobnega plesa. Medijski raziskovalec, Lenart Kučič je spregovoril o širšem kontekstu Hararija kot zgodovinarja in o njegovih napovedih za prihodnost človeštva. Bo Homo Sapiens prešel v Homo Deusa? Prepričan je, da je za njegovo interpretacije potrebno mnogo več kot zgolj proste, subjektivne interpretacije igralcev. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Režiser Tomi Janežič se spet podaja na pot dolgega gledališkega potovanja. Tokrat v mediju lutkovnega gledališča po motivih Maeterlinckove poetične in alegorične Modre ptice. Sedem vprašanj o sreči ne daje odgovorov, kako najti srečo, ampak predvsem preizprašuje gledališke konvencije in odnos do igre ter nas sooča s temeljnimi bivanjskimi vprašanji, kot je npr. smisel. Dramaturginja Livija Pandur se je v minulem letu zelo intenzivno podala na režijsko pot. V najstarejšem španskem gledališču, Teatru Espanol v Madridu je režirala dramo Echoes sodobnega britanskega dramatika Henryja Naylora, na odru dubrovniškega gledališča Marin Držić pa Evripidovo Alkestido. V obeh uprizoritvah se postavlja na stran zatiranih žensk. Biokozmizem. Izreka je del 50-letnega obreda poslavljanja Dragana Živadinova. Gre za predstavo o minevanju, ki je posvečena kantavtorju Marku Breclju in igralcu Marku Mlačniku, ki je vedno bil nosilec retrogardističnega in postgravitacijskega gledališča Dragana Živadinova. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
SNG Maribor je s tremi samostojnimi umetniškimi enotami - Dramo, Opero in Baletom največja kulturno-umetniška institucija pri nas, tako po številu zaposlenih kot po obsegu umetniške produkcije. V stoletni zgodovini se je mariborsko gledališče moralo kar naprej boriti za svoj obstanek. Gradnja nove velike dvorane ter obnova stare gledališke zgradbe sta trajali skorajda 30 let, zvrstili so se številni umetniški direktorji, vzponi in padci, krize, pa tudi mednarodni preboji in svetovni uspehi tako Drame, Opere kot Baleta. O burni in vznemirljivi zgodovini SNG Maribor bodo spregovorili gledališki ustvarjalci in zunanji opazovalci: Vili Ravnjak, Danilo Rošker, Peter Trnovšek, Vlado Novak, Nataša Matjašec Rošker, Valentina Turcu, Simon Krečič, Blaž Lukan, Manica Špendal in Benjamin Virc. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Oktobrska Umetnost igre bo posvečena letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, gledališki, filmski in televizijski igralki Marinki Štern. V pogovoru nam je razkrila, da se njena igralska pot deli na dva dela: pred in po kreaciji Arkadine, ki jo je ustvarila v predstavi Utva A. P. Čehova in v režiji Tomija Janežiča. Izjemno bogata igralska pot malih in velikih vlog, ki jih je ta vrhunska igralka širokega razpona ustvarila večinoma na odru Slovenskega mladinskega gledališča, kjer je začela v sredini 70. let. Sodelovala je z režiserji od Ljubiše Rističa, Dušana Jovanoviča, Paola Magellija, Tomaža Pandurja, Vita Tauferja … do Nine Šorak in se srečala z raznovrstnimi poetikami od fizičnega, političnega do intimnega gledališča. Šternova očaranost nad gledališčem povezuje s spomini iz otroštva na Jezerskem, kjer nas je ljubeznivo sprejela skupaj s partnerjem Matjažem Faričem. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Zlatega leva na letošnjem Gledališkem bienalu v Benetkah je prejel nemški dramaturg in umetniški vodja Maxim Gorki Teatra v Berlinu, Jens Hillje, srebrnega leva pa nizozemski režiser Jetse Batelaan za inventiven pristop do otroškega gledališča. Na Bienalu je s predstavo Mauser Heinerja Müllerja v izvedbi münchenskega Rezidenzteatra gostoval tudi hrvaški režiser Oliver Frljić, ki je eden najbolj zasedenih in cenzuriranih evropskih režiserjev. Na Mittelfestu v Čedadu, ki je bil pod vodstvom Harisa Pašovića, posvečen vodenju, smo se med drugim pogovarjali z znanima italijanskima igralcema Maddaleno in Giovannijem Crippo, ob festivalski premieri L'infinito tra parentezi v režiji Piera Maccarinellija. Za konec pa še razmislek o sodobnem gledališčem slovitega ameriškega avatgardista Roberta Wilsona. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Oddaja Umetnost igre bo posvečena 20-letnici delovanja Mini teatra, gledališču, ki ga vodita vsestranska umetnika, igralec Robert Waltl in hrvaški režiser Ivica Buljan. Gledališče, ki je začelo svojo pot na ljubljanskem gradu, je namenjeno otroškemu in postdramskemu gledališču. Poleg ustanoviteljev bodo spregovorili tudi nekateri tuji umetniki in režiserji, ki so delovali v Mini teatru in filozofinja in kritičarka Svetlana Slapšak. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Vsi drugi se imenujejo Ali, Fassbinderjeva filmska klasika iz 70-ih let zdaj tudi v gledališki priredbi pod naslovom Ali: Strah ti poje dušo. Pod njo se podpisuje provokativen gledališki režiser Sebastijan Horvat, z vrhunsko igralko Natašo Barbaro Gračner v glavni vlogi Emmi v tandemu z Iztokom Drabikom Jugom, ki igra tujca Salema, Maročana. Ustvarjalci, ki so za to priložnost odkrili novo odrsko prizorišče v prostorih Železniškega muzeja, so se ukvarjali z vprašanjem, ali je Fassbinderjeva melodramatična zgodba na odru še melodramatična? Priredbe Fassbinderjevih filmov, ki lucidno obračunavajo z družbenimi stereotipi (ksenofobijo, rasizmom, homofobijo, diskriminacijo žensk …) sicer niso redkost, tudi pri nas ne! Spomnimo se samo uprizoritev Grenke solze Petre von Kant ali Grešnega kozla. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Neveljaven email naslov
