Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PRAPROTI 2 Med ljudmi je najbolj znana orlova praprot. Med našimi praprotmi je najvišja, lahko doseže tudi višino odraslega človeka. Kljub taki višini pa pa vas bo presenetilo dejstvo, da je vse, kar gleda iz zemlje, en sam list. Orlova praprot je strupena, zato je živina ne mara, jim pa dobro služi za ležišče in odganjanje mrčes. Doma je ta velikanka po celem svetu. V Sloveniji jo najdemo povsod tam, kjer so zanjo primerna tla - in za orlovo praprot mora biti kisla prst v senčnem in vlažnem gozdu. Matjaž bo povedal tudi, od kod tej praproti ime, predstavil pa bo še nekaj drugih praproti.
Potok je tesno povezan z gozdom in življenjem v njem, saj iz gozdnih tal ves čas dobiva vodo. Včasih je majhen, včasih velik, odvisno od letnega časa in od količine padavin. Pa ne teče kar tja v en dan, s prenašanjem in prestavljanjem vej in peska prispeva ne majhen delež k sožitju gozdnih rastlin in živali.
ZLATKO ZAKLADKO Če mislite, da so zakladi le tisoč milj pod morjem, se motite. Zlatko Zakladko vas vabi v naravo. Skupaj boste odkrivali skrivnostne kotičke in spoznavali čudovit svet rastlin. Koliko čarovnij in modrosti je povezanih z njimi! Bi se želeli osvežiti z zdravilnim čajem? Ali pa bi se radi naučili pripraviti čisto posebno sladico? Potem ne smete zamuditi naših potepanj po Sloveniji! Zaklad se pogosto skriva tam, kjer najmanj pričakujete...
PRAPROTI I. Sprehod po gozdu nam v poletni vročini zelo prija. Medtem ko je sonce najvišje na nebu in sončni žarki svetijo najmočneje, nam je zunaj nadležno in prevroče, da bi lahko sploh mislili. V senci pa se glava zbistri, pravi Matjaž. In ko se oko v gozdu navadi na polmrak, nas pozdravijo stari gozdni znanci: drevesa, grmi, nizka talna zelišča, razne gozdne travice in seveda praproti. V Sloveniji je mogoče v naravi srečati približno petdeset različnih vrst praproti. Za večini so značilni veliki, fino oblikovani listi. Nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji ...
ZLATKO ZAKLADKO Če mislite, da so zakladi le tisoč milj pod morjem, se motite. Zlatko Zakladko vas vabi v naravo. Skupaj boste odkrivali skrivnostne kotičke in spoznavali čudovit svet rastlin. Koliko čarovnij in modrosti je povezanih z njimi! Bi se želeli osvežiti z zdravilnim čajem? Ali pa bi se radi naučili pripraviti čisto posebno sladico? Potem ne smete zamuditi naših potepanj po Sloveniji! Zaklad se pogosto skriva tam, kjer najmanj pričakujete...
Na grmih jeseni zorijo najrazličnejše jagode: svetlo, temno rdeče, bele… Mi se bomo ustavili ob brogovitinih plodovih – lepih, prosojno rdečih jagodah. Sočne in bleščeče bodo dolgo visele na vejah, in ko pozimi ptiči ne bodo imeli druge hrane, jih bodo pozobali. Seme bodo potem odvrgli po naravni poti in tako bo grmičevje samo na novo vzklilo. Ponavadi delajo brogoviti družbo še robidnica, šipek, trdoleska ali glog. Ti grmi so običajno bodičasti in tudi tako opozarjajo na to, da jagode za ljudi večinoma niso užitne. To si je treba dobro zapomniti!
VETROCVETKE Brez žuželk se cvetlice ne morejo razmnoževati. Zato jih cvetovi k sebi vabijo z lepo obliko, barvo in vonjem. Kot so, torej, gostilne za ljudi opremljene z velikimi bleščečimi napisi, da jih vsi opazimo, tako so cvetovi "gostilne" za čmrlje, čebele in podobne goste - opazni iz enakega razloga. Pri nekaterih rastlinah pa je drugače. In to pri vseh tistih, ki se ne ponašajo s pisanimi in dišečimi "okrasji" ...
ZLATKO ZAKLADKO Če mislite, da so zakladi le tisoč milj pod morjem, se motite. Zlatko Zakladko vas vabi v naravo. Skupaj boste odkrivali skrivnostne kotičke in spoznavali čudovit svet rastlin. Koliko čarovnij in modrosti je povezanih z njimi! Bi se želeli osvežiti z zdravilnim čajem? Ali pa bi se radi naučili pripraviti čisto posebno sladico? Potem ne smete zamuditi naših potepanj po Sloveniji! Zaklad se pogosto skriva tam, kjer najmanj pričakujete...
EMANUEL IZ EVROPE Emanuel je enajstletni fantič, ki živi v pisani družini, v kateri govorijo tri jezike: francosko, italijansko in angleško. Oče Guido je Italijan, mama Dominique je Belgijka, šestletni bratec Luis je prepričan, da je Anglež, ker je bil rojen v Angliji in je tam živel celih pet let. Emanuel zase pravi, da je Belgijec, ker ima begijski potni list in ker tako hoče njegova mama. Rodil se je v Italiji, nato živel v Belgiji in Angliji, sedaj živi v Sloveniji, kjer ima veliko prijateljev. Preden se je preselil, ga je bilo strah, da v slovenskih kinematografih ne predvajajo dobrih filmov. Slovenija se mu je na zemljevidu zdela zelo majhna. Vzrok stalnih selitev je očetova služba. Trenutno ne vedo ali bodo ostali v Sloveniji ali pa se bodo preselili v Bruselj. Emanuel se rad druži s slovenskimi prijatelji. Njegov najboljši prijatelj pa je Japonec Toši. Najboljši zato, ker je dober po srcu. Emanuel je izredno prilagodljiv otrok, spremembe mu predstavljajo izziv in odkrivanje novega. Verjetno je pravi predstavnik bodoče generacije evropskih otrok.
Čirule, čarule... Ah, dajte, no, otroci ne verjamejo več v čarovnijo! Taka je tudi deklica Anastazija, ki med cirkuško predstavo iz čistega dolgčasa zaide v šotor jasnovidke Jasmin. Sprva se do nje vede zelo uporniško, nato pa jo premamijo nenavadni predmeti in eksotični hišni ljubljenčki. Je Jasmin res samo jasnovidka? S ščepcem peska deklici v hipu pričara pravljico za tisoč in eno noč. Anastazija postane njena redna obiskovalka. Počasi spoznava skrivnostni svet čarovnije in mu vedno bolj verjame.
BOR NA PRISOJAH Matjaž Mastnak se je s televizijsko ekipo v zgodnjepoletnem času mudil v okolici Trojan in Izlak ter se sprehodil po borovih gozdovih, a ne na ravnih ali gričevnatih tleh, kjer pod njimi rastejo borovnice in bujna orlova praprot. V tem koncu Slovenije nam bo Matjaž razkazal, kakšni so borovi gozdovi v strmem, hribovitem svetu. Seveda, govorimo o rdečem boru, ker ga odlikujejo debla rdečerjave barve. Področja, kjer raste rdeči bor, so sila neprijazna - dolomitna, v drevesa se ves dan upira sonce, zato te gozdove pesti suša, ob deževju pa skalnata dolomitna tla ne morejo zadrževati vode. Tla so suha kot poper. Pravijo, da še kače bežijo drugam...
Poleti je tudi na kmetiji veliko dela. Narava vrača, kar je bilo vloženo vanjo. Pripraviti je treba seno, nasekati in zložiti drva… Zemlja ponuja svoje pridelke (koruza, krompir, repa…), ki jih je potrebno pospraviti s polj in vskladiščiti za čez zimo, nato pa zemljo pripraviti na jesensko-zimski počitek… Poleti je dan dolg in kmet, ki hoče delati, ima dela za ves dan.
Neveljaven email naslov
