Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto osamosvojitve je prineslo številne spremembe. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije je slovenskim športnicam in športnikom že februarja 1992 omogočila, da so na zimskih olimpijskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji prvič nastopili pod slovensko zastavo. Ambasadorji nove države so z nizanjem uspehov kmalu poskrbeli za mednarodno prepoznavnost. Dokumentarni film predstavi kolaž vrhuncev zgodovine slovenskega olimpizma, ki oživijo ob pripovedih glavnih akterjev. Njihovi spomini nas vodijo od priznanja članstva v Mednarodnem olimpijskem komiteju do prvih kolajn, preko težko pričakovanega zlata in nazadnje do nedavnih uspehov, ki so se zgodili v letu, ko obeležujemo 30. obletnico ustanovitve OKS. Scenarij in režija Toni Cahunek.
Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 1. del: Alexander Armstrong potuje po Islandiji. Takoj po pristanku obišče dejavni ognjenik, se odpravi na severovzhod, na območje z nekaterimi največjimi islandskimi naravnimi znamenitostmi, nato pa se vrne v živahno prestolnico Reykjavik. Ogleda si muzej, ki na svetu nima para, spozna člane skupine, ki je Islandijo predstavljala na pesmi Evrovizije, in v islandskem slogu preživi poletni sobotni večer. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner
Leta 1991 je slovenski narod prvič v zgodovini dobil samostojno državo, ki združuje prebivalce po govorjenem jeziku in po ozemlju. Temelji za to pa so bili postavljeni v revolucionarnem letu 1848, ko smo dobili Zdravljico, zastavo in prvič začutili večjo pripadnost slovenskemu narodu. V letu 1848 so se začele prepletati tri zgodbe – odprava fevdalizma, začetek demokratizacije in začetek narodnostnih zahtev. Meščani so se razveselili ustave, kmetje odprave tlačanstva. Prvič so se tudi pri nas odpravili na volitve v dunajski parlament, kmetje pa postanejo celo poslanci.
Wolt, Amazon, Uber – mnogi vedo, kako preprosto je uporabljati njihove aplikacije in kako privlačne so njihove cene. Po vsaki opravljeni storitvi uporabnika povabijo, da jo oceni. Le malokdo pa se zaveda, kakšne posledice pomeni njegova sodba za človeka, ki s torbo na ramenih kolesari skozi mesto. Dokumentarna oddaja razkriva zgodbe nevidnih in zlahka nadomestljivih ljudi, ki delajo v t. i. ekonomiji na zahtevo. Milijoni posameznikov, ki jih je privabila obljuba prožnega delovnika in nadzora nad zaslužkom, so se znašli v povsem drugačni resničnosti. Razmere za delo so pogosto nevarne, plačilo se spreminja brez vnaprejšnjega obvestila in delavci živijo v nenehnem strahu, da bodo zaradi slabe ocene ali nerazpoložljivosti »deaktivirani«, se pravi odpuščeni. THE GIG IS UP / Kanada, Francija / 2021 / Režija: Shannon Walsh
Film nas popelje po preteklosti mariborske študentske delovne brigade. Ta je nastala spontano, po velikem potresu v Posočju. Takrat se je študent Zoran Kačičnik, pobudnik akcije, domislil, da bi študentje po svojih močeh pomagali odpravljati posledice naravne nesreče, predvsem pa je želel prostovoljstvo povezati z vsakodnevnimi stiki z ljudmi, prizadetimi ob tej naravni nesreči. Tem je druženje s študenti nekoliko omililo prebijanje skozi težke čase po potresu in pomagalo pri premagovanju hudih stisk. Film spremlja 17. študentsko delovno brigado v Dobrovniku. Udeleženci so spoznavali vrednote, kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, skupno delo. To je bilo obdobje, v katerem so kot generacija s svojim delom pustili pečat v širši družbi. Delo v brigadah je obenem tudi nasprotje potrošniške družbe in sebičnosti. Domačini so za pomoč zelo hvaležni, in to udeležencem pomeni izjemno veliko. Ko pa jih spoznamo od blizu, sprevidimo tudi, da so to študenti, ki se jim ne obetajo dobre službe - da torej pomoči potrebnim pravzaprav pomagajo tisti, ki so pomoči potrebni tudi sami .
Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.
Priljubljenost Josipa Jurčiča se je pokazala že na njegovem pogrebu, ko se ga je leta 1881 spomnilo kar pet tisoč ljudi. Članki, v katerih je pisce prevevala zavest o pisateljevi veličini, a tudi strah, da ne dobimo enakega naslednika, so polnili strani Slovenskega naroda. Iz revne družine z Muljave se je že mlad z ljubeznijo do ljudskega izročila in narodne tradicije povzpel na literarni Parnas, ter se trudil svoja dela približati kar najširšemu občinstvu. Preplet njegovih glavnih ljubezni – časnikarstva in literature je dal pečat njegovemu kratkemu, a plodnemu življenju.
Slovenci smo v skoraj štirih stoletjih pod habsburško monarhijo – od izida prve slovenske knjige do prve svetovne vojne – doživeli zelo različne cenzurne režime. Vseprisotna, četudi pogosto prikrita cenzura, je temeljno zaznamovala intelektualno in literarno življenje naših prednikov. Po vsebinski plati so bile sprva v žarišču verske teme, nastal je indeks prepovedanih knjig. Pozneje so bile za cenzorje najbolj sporne politične in moralne teme. Knjižna cenzura je bila ukinjena leta 1848, v gledališču pa je ostala vse do razpada monarhije.
Drama s komičnimi primesmi. June Wilton je imela pred petimi leti možgansko kap, po kateri se je pri njej začela pojavljati demenca. Vseh pet let so zanjo skrbeli v domu, saj ni mogla ostati doma pri družini. Nekega dne pa se ji povrneta jasnost in zbranost misli, vrne se ji razum »v vsem svojem sijaju« … Ko od medicinskega osebja izve, da pri njih ni samo nekaj mescev, pač pa že dolgih pet let, želi nemudoma zapustiti dom in se odpraviti domov k svoji družini. Še toliko bolj, ker ji zdravnik pove, da stanje lucidnosti ne bo trajalo dolgo in se ji bo slej ko prej vrnila demenca. Ker June ne more kar oditi, se odloči pobegniti. Toda ko se po petih letih vrne domov, je tam vse postavljeno na glavo: stvari in ljudje … JUNE AGAIN / AUSTRALIA / 2020 Režija: JJ Winlove / Scenarij: JJ Winlove / Igrajo: Noni Hazlehurst, Claudia Karvan, Stephen Curry, Di Adams, Wayne Blair, Peta Carolan, Otis Dhanji, Brendan Donoghue, Nash Edgerton, Pip Edwards, Jessica Feneley, Darren Gilshenan, Uli Latukefu, Steve Le Marquand, Amanda Maple-Brown, Paisley Motum …
Peking je zemljepisno precej oddaljen od Arktike, a se kljub temu Kitajska razglaša za skoraj arktično državo in postopno gradi novo polarno svilno pot. Zanimajo jo redke zemeljske kovine in zaloge mineralov, a poleg svojih energetskih interesov skrbi tudi za gospodarske, znanstvene in strateško-vojaške. Ali bomo po kitajski Afriki kmalu govorili o kitajski Arktiki? THE RISING OF CHINA ARCTIC / Francija / 2021 / Režija: Olivier Truc
Z Ilirskimi provincami je veter svoboščin nove dobe zapihal tudi v naše kraje: prvič je bil uradno priznan slovenski jezik, za nekaj časa je bila ustoličena civilna uprava, veljala je enakost državljanov pred zakonom, uvedena je bila civilna poroka ... Spomin na francosko oblast se je pri nas ohranil tako v ljudski umetnosti kot kulturni dediščini.
24. februarja 2022 se je svet spremenil. Ruski tanki so preplavili Ukrajino. Novinarki Ksenia Bolchakova in Veronika Dorman, Francozinji ruskega porekla, sta se odpravili v Rusijo, domovino svojih staršev, da bi razumeli, zakaj se je Rusija podala v vojno. V dokumentarni oddaji sta v intervjujih z različnimi ljudmi – nasprotniki in podporniki Putina – pokazali, kako je državna propaganda postavila na glavo predstave o dobrem in slabem, sprejemljivem in nedopustnem, kako se domoljubna indoktrinacija začne in širi že v šolskih klopeh in da je nasilje del ruske družbe, v kateri propaganda izkrivlja resničnost in duha. RUSSIA: INDOCTRINATION OF A NATION / Francija / 2023 / Režija: Ksenia Bolchakova, Veronika Dorman
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 3. del: Maji Legendarni in skrivnostni Maji so pred več kot 2000 leti zgradili gigantska mesta sredi džungle Srednje Amerike. Postavili so temelje astronomije in matematike, njihov slavni koledar pa še vedno velja za matematično mojstrovino. Zaton tega ljudstva je bil dolgo zavit v tančico skrivnosti, znanstveniki pa trdijo, da so končno odkrili vzrok zanj. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.
Slovenci smo že stoletja zelo povezani s čebelo. Imamo celo svojo avtohtono kranjsko sivko. Po številu čebelarjev smo v svetovnem vrhu, imamo jih več kot deset tisoč. V oddaji spoznamo zgodbo o pogumnih čebelarjih iz Litije, ki so se pred stotimi leti uprli uničevanju okolja, zdravja živali in ljudi.
Laurel Canyon – gričevnata pokrajina, posuta z ljubkimi hišami v zelenju na pragu Hollywooda, je v 60. letih in na začetku 70. let prejšnjega stoletja nudila ustvarjalno zavetje številnim glasbenikom, ki so zagnali pravo revolucijo v popularni glasbi in kulturi. Dokumentarna serija v dveh delih razgrne bogastvo redkih video in avdio posnetkov in svežih intervjujev ter predstavi življenje in glasbo Neila Younga, Davida Crosbyja, The Doors, Alicea Cooperja, The Monkeys, Mamas and Papas, Joni Mitchell in drugih. LAUREL CANYON / ZDA / 2020 / Režija: Alison Ellwood
Čeprav tako drugačni, so nam kiti in delfini po kognitivnih sposobnostih in družinskih vezeh, ki jih ustvarjajo, v resnici precej blizu. Nagrajena dokumentarna oddaja se osredotoča na prikaz družine, čustev, jezika, družbene organizacije, inteligence pri kitih in delfinih in njihovo interakcijo s človekom. OCEAN SOULS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Philip Hamilton
Dokumentarna oddaja Neuklonljivi prinaša portret Marie Resse, odlične raziskovalne novinarke in Nobelove nagrajenke za mir, ki svoje poslanstvo obrambe demokracije opravlja z neverjetno milino. S sodelavci na novinarsko-raziskovalnem portalu Rappler se je neustrašno borila tudi proti diktaturi Duterteja, takratnega nasilnega predsednika Filipinov. WE HOLD THE LINE / Nemčija / 2020 / režija: Marc Wiese
Svet je konec 18. stoletja močno zaznamovalo prebujajoče se revolucionarno gibanje, Evropo pa tudi vzpon francoskega vojskovodje Napoleona, ki je nizal zmago za zmago in prestrašil tradicionalne monarhe. Ko jim ga je končno uspelo premagati, so ustanovili Sveto alianso, ki bi v Evropi skrbela za red in mir. Kronane glave in drugi politiki so na svojih srečanjih reševali pereča politična vprašanja. Leta 1821 so prišli tudi v Ljubljano, ki je tako za dobre štiri mesece postala središče svetovne politike.
Povprečna svetovna temperatura se je v zadnjih stotih letih povišala za eno stopinjo. Skrajno vreme in višajoča se gladina morja že povzročata nemire po svetu. Nadaljnje segrevanje planeta pa bi lahko ogrozilo človeško civilizacijo, menijo mnogi znanstveniki. Ker le omejevanje škodljivih izpustov morda ne bo dovolj, da bi se izognili grozljivim posledicam podnebnih sprememb, vse večja skupina znanstvenikov in inženirjev razvija tehnologije, ki bi naš planet lahko ohladile … CAN WE COOL THE PLANET / ZDA, Francija / 2020 / Režija: Ben Kalina, Jen Schneider
Neveljaven email naslov