Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarec Slovenija na barikadah, ki sta ga med desetdnevno vojno za Slovenijo pripravila novinar Lado Ambrožič in režiser Jože Cegnar, je kronološki prikaz vojaškega spopada med slovensko teritorialno obrambo in policijo ter jugoslovansko armado v času med 27. junijem in 7. julijem 1991, ki je pomenil potrditev neodvisnosti od jugoslovanske države. Televizija Slovenija je tudi s tem filmom svetovni javnosti posredovala dokumentarne posnetke, ki potrjujejo vojaško in politično odločenost Slovenije, da si izbori samostojnost in neodvisnost.
Dokumentarni portret sodobne argentinske pisateljice Vlady Kociancich. Majhni punčki je v velikem mestu ob Srebrni reki njen oče pripovedoval zgodbe, ki so se ji zdele kot pravljice: o zeleni reki in njenih mostovih, o gradu nad reko, o lepih hišah na bregovih. Mnogo let kasneje uveljavljena argentinska pisateljica slovenskega rodu Vlady Kociancich ta spomin doživi v živo, ko obišče domovino svojega očeta. »Ko sem prvič obiskala Slovenijo in prišla v Ljubljano, me je najbolj presunilo spoznanje, da grad, reka in mostovi, ki mi jih je opisoval moj oče, v resnici obstajajo.« Sodobna argentinska pisateljica Vlady Kociancich je uveljavljena avtorica sedmih romanov in več zbirk kratkih zgodb, prevedenih v številne jezike. V književnost in branje jo je usmeril oče Janez Kociancich, slovenski izseljenec iz Gorice, pisati pa je začela že pri osmih letih. Njen svetovljanski in izbrušen slog pisanja je zaznamovalo prijateljstvo in sodelovanje z velikanoma argentinske in južnoameriške književnosti, Jorgejem Luisom Borgesom in Bioyem Casaresom. Vlady živi in dela v Buenos Airesu, vendar nenehno potuje: pisateljska srečanja, kongresi, predavanja, ali pa zasebna potovanja jo vodijo po vsem svetu. V najboljšem pomenu besede je »pisateljica potovka«, vendar pa se vedno vrača v svoje najljubše mesto, v temperamentno 15 milijonsko argentinsko prestolnico. Dokumentarni film je avtorica Živa Emeršič zasnovala kot potovanje po življenju te izstopajoče intelektualke in pisateljice, ki je zelo argentinska, toda svojo nadarjenost in strast za pisanjem pripisuje vedno in povsod svojemu očetu, medvojnemu slovenskemu izseljencu Janezu Kociancichu iz Gorice. Posneto v Buenos Airesu, Manzanaresu in provinci Cordoba marca 2012.
Župančičeva zbirka Ciciban nas je napisala že kot otroke, med drugim z besednimi zvezami, kot so “rega rega, vedno hujša je zadrega”. Z dr. Mileno Milevo Blažič smo primerjali nekatere tedanje vzgojne prijeme z današnjimi, s filozofom dr. Markom Uršičem pa smo osvetlili kozmološki vidik nekaterih pesmi, ki jih povojne izdaje niso vsebovale. Oton Župančič je besedo Ciciban povzel iz Vukovega srbskega slovarja, kjer v uganki nastopa Cicibanica, žena mlinarja Cicibana, Ciciban pa je postal tudi prava blagovna znamka (otroška revija, copati ...).
Na začetku krvavega razpada Jugoslavije, spomladi leta 1991, skupina mladih vojakov šteje dneve v mali kasarni ob hrvaško-bosanski meji. Država in vojska, v kateri služijo, razpadata, le lučaj stran se rojeva vojna. Prijatelji so postavljeni pred odločitev svojega življenja: naj ostanejo ali bežijo? Viki, Drago in Boris so mladi fantje, stražarji, vojaki, ki služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi. Slovenec, Hrvat in Bosanec. Slovenija in Hrvaška sta tik pred razglasitvijo samostojnosti, kriza v Jugoslaviji se stopnjuje. Vse bolj jasno je, da bo zvezna armada delovala le v službi enega od jugoslovanskih narodov. Medijska propaganda razpihuje sovraštvo. Oboroženi srbski civilisti in Martičevci začnejo napadati vasi blizu male kasarne. Po prvih silovitih spopadih in zločinih nad hrvaškimi civilisti se Drago in Viki odločita za beg. Borisova odločitev je veliko težja. Mladi Sarajevčan je po očetu Srb, zaljubljen je v Selmo in s vsem srcem verjame v bratstvo in enotnost ter v državo, ki v resnici ne obstaja več. Drago in Viki prečkata ogrado tam, kjer straži Boris. Prijatelji se razidejo in bežeča vojaka se morata do ozemlja, ki je pod nadzorom hrvaške policije, prebiti mimo četniških barikad. Scenarij in režija: Boštjan Slatenšek Igrajo: Klemen Mauhler, Asim Ugljen, Almir Mehić, Aleksandar Rajaković, Zijah Sokolović, Sebastian Nared, Bajazit Alomerović, Uroš Jezdić, Žarko Savić, ... Produkcija: Casablanca film production in TV Slovenija v sodelovanju s FileRouge in Nukleus film, s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in v sodelovanju s Slovensko vojsko. Zahvaljujemo se vaščanom vasi Juršče.
Leta 1990 je bila Jugoslavija gospodarsko in politično v razsulu. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji je zmagal Demos, z obljubo samostojne države. A stare partijske strukture in armada so bile odločene, da uresničitev te obljube preprečijo. Negotovost je prekinil dr. Jože Pučnik z objavo datuma slovenskega plebiscita. 23. decembra se je nato prvič v zgodovini izrazila enotna volja slovenskega naroda za oblikovanje samostojne države. Zamisel o plebiscitu, ki so jo v predsedstvu in opoziciji sprva sprejeli zadržano, je povezala Slovence in postala največji posamični dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Skoraj 90 odstotkov državljanov je na vprašanje, ali želijo samostojno in neodvisno slovensko državo, odgovorilo pritrdilno. Slovenski plebiscit je dokumentarni film, v katerem nastopajo najpomembnejši akterji slovenske osamosvojitve. Podrobno predstavlja potek dogodkov od novembrske odločitve v Poljčah do plebiscitnega dne in razglasitve rezultatov glasovanja 26. decembra. Avtor: Jože Možina
Kaj je v ozadju fenomena kuharskih oddaj in zakaj jih gledalci tako radi gledamo že iz časa slavnih kuharskih nasvetov mojstra Ivačiča? Kakšno vlogo je odigral televizijski medij pri vse večjem zanimanju za kuhanje in gastronomijo? Odgovor bomo iskali s pomočjo red. prof. Svetlane in Božidarja Slapšaka ter rimskih časov, Gregorja Bakoviča in Bojana Emeršiča, ki sta slovenski medijski svet začinila s Čari začimb, kuharskega mojstra Bineta Volčiča in resničnostnih šovov, medijskega strokovnjaka dr. Dejana Jontesa ter psihiatra prof. dr. Boruta Škodlarja.
Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična. V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja. Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?
24. junij 1991: priprave na slovesnost ob razglasitvi samostojnosti so na vrhu. Postalo je jasno, kakšni bodo državni simboli Slovenije. Slovesnost bo očitno lahko potekala po scenariju, ki je v ključnem trenutku predvideval dvig nove slovenske zastave in spust stare. 25.junij 1991: Vse poteka bolj ali manj po načrtih, množice ljudi se zbirajo na nekdanjem Trgu Revolucije. Napetost tik pred začetkom prireditve je vse večja. 20 minut pred začetkom slovesnosti pa se izkaže, da bo morda ključni trenutek - dvig nove zastave- odpovedan.
Vsaka tretja ženska je kdaj doživela fizično in/ali spolno nasilje. Skoraj vsaka druga ženska je že doživela psihično nasilje. Vsak dan 137 žensk ubije kak član njihove družine. Manj kot 40 odstotkov žensk, žrtev nasilja, poišče pomoč. Konvencija Svéta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, znana tudi kot Carigrajska ali Istanbulska konvencija, je prva mednarodno zavezujoča listina, ki države podpisnice obvezuje k preprečevanju in inkriminaciji vseh oblik nasilja, zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev. Zakaj tak dokument potrebujemo tokrat v oddaji Na kratko.
Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila. Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.
Suzana in Rok iz vasi Idrsko pri Kobaridu sta se lani v gojzarjih poročila na vrhu “njune” planine. Prisotna sta na Facebooku, njuno kleno posoško primorščino dopolnjujejo moderne angleške skovanke, govorita italijansko in angleško. A vsako pomlad se skupaj s triletnim sinčkom Tilnom preselita na Idrsko planino pod Matajur v prostovoljno izolacijo in življenje z naravo, daleč od ljudi in sodobnega potrošništva. Rok je namreč najmlajši sirar, ki sir prideluje na tradicionalen način. Film brez olepševanja prikaže življenje in delo na planini, pašo, tradicionalno proizvodnjo sira, skute in masla, pa tudi medčloveške odnose, ki jih pogojuje takšno izolirano okolje. Ciklus se začne z vstajanjem v trdi noči...
Samozadostnost, samooskrba, samostojnost, neodvisnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je samozadostnost dejstvo, da kdo za izpolnjevanje svojih potreb in želja ne potrebuje drugih ljudi. Vendar lahko o samozadostnosti razmišljamo tudi širše. Kako, poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
O prvem slovenskem romanu smo govorili s predsednikom DSP Dušanom Mercem, ki Nam je osvetlil problematičnost zgodbe in domnevno odsotnost glavnega junaka. V Desetem bratu se prepleta več zgodb, ena od njih je tudi nekoliko naivna zgodba o ljubezenskem trikotniku. Protagonista sta domači učitelj Lovre Kvas in graščakova hči Manica, ki pa je obljubljena drugemu. O tem smo se na freudovskem kavču pogovorili s pihoterapevtko Aljo Fabjan, ki nam je razložila, zakaj je ljubezenski trikotnik mikavna tema tako v literaturi kot v popularni kulturi. Prav tako pa smo izvedeli, kaj pravzaprav pomeni mit o desetniku.
Trst pogosto označujemo kot multikulturno mesto, vendar je sožitje med dvema glavnima narodnima skupnostima, italijansko in slovensko, v zgodovinskih knjigah, pa tudi v srcih in spominu marsikaterega Tržačana zapisano v vse prej kot rožantih črkah. Pa vendar: v Trstu živijo eni in drugi, vozijo po istih ulicah, kupujejo v istih trgovinah in pijejo kavo ob istih pultih. Včasih zaprti bolj vase, včasih s pogledom uprtim v soseda. Dokumentarec Trst – pet življenjskih zemljevidov beleži prav to: spomine na otroška leta in pričevanja o današnjih izkušnjah, težke trenutke sobivanja ter neobremenjene vezi, ki se na materni jezik ne ozirajo. Kraji so naši, ker jih živimo, ker v njih domujemo. Skozi pripoved se tako izrišejo zemljevidi vsakdanjega bivanja petih slovenskih Tržačanov različnih generacij, ki s svojo prisotnostjo omogočajo, da je Trieste tudi Trst. Zamisel in režija Živa Pahor, fotografija Gianni Toffolutti.
Voditeljica Jelena Aščić se bo z gosti pogovarjala o epidemiji spolnih zlorab otrok in mladostnikov na spletu. Seksting, grooming, nadlegovanje, izsiljevanje, … vse to doživljajo mladoletniki na spletu vse pogosteje. Različne oblike spolnega nasilja in zlorab izvajajo odrasle osebe, povečini moški, ki so od žrtve lahko starejši nekaj let ali nekaj desetletij, pogosto pa tudi sovrstniki. Kako preprečiti tovrstne zlorabe, kako ukrepati, ko do zlorabe pride in kaj bi morali starši nujno vedeti o pasteh spleta?
Digitalna tehnologija že nekaj časa spreminja način, kako beremo, kako nakupujemo, kako se sporazumevamo in seveda, kako poslujemo. Pandemija covida 19 pa nas je občutno preselila v digitalni svet tudi na področjih, ki so se mu pred tem še zelo upirala, kot sta na primer telovadba in gledališče. Krasni novi svet je postal krasni novi digitalni svet. Ali ga bomo ocenjevali kot utopijo ali kot distopijo?
Beli lasje in dlake, bela polt, modre oči. To je oseba z albinizmom, genetsko motnjo, ki povzroči pomanjkanje melanina – pigmenta, ki našo kožo, lase in oči varuje pred ultravijoličnim sevanjem sončne svetlobe. Ker ljudje z albinizmom niso zaščiteni z melaninom, so bolj dovzetni za kožnega raka, težave pa imajo tudi z očmi. Na svetu se v povprečju rodi ena oseba z albinizmom na 20.000 otrok. V Afriki pa je albinizem bolj pogost. Tam večina oseb z albinizmom umre pred 40. letom starosti. In tam v imenu čarovništva otrokom z albinizmom sekajo dele telesa. Zakaj pride do albinizma? Kakšno je tveganje, da bo oseba z albinizmom zbolela za rakom?
Kosovel je umrl leta 1926, star 22 let. Do leta 1967 so v predalu čakali njegovi Integrali, preden so izšli s spremno besedo Antona Ocvirka. V pogovoru z literatom dr. Miklavžem Komeljem smo izvedeli, kaj pomeni ta dolgi molk. So se literarni zgodovinarji bali objaviti to poezijo? V pogovoru s profesorjem dr. Janezom Vrečkom smo se posvetili pesmi Kons 5, ki je sicer v berilih ni bilo, vendar smo jo v zadnjem času veliko slišali: "Gnoj je zlato ..." O finančnih aspektih Kosovelove poezije smo se pogovorili z nekdanjim ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem. Ta nam je pojasnil, ali lahko Kosovelove verze razumemo kot napoved zloma svetovnega gospodarsko-finančnega sistema v letu 1930.
Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Marko Naberšnik in Urša Menart spregovorita o dogodivščinah, s katerimi se sooča filmski in televizijski režiser. Kaj sploh je režija? Zakaj mora biti režiser v dobri telesni kondiciji? Med režiserskim delom spremljamo Borisa Jurjaševiča, Slobodana Maksimovića, Dominika Menceja in Marka Šantića. režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Neveljaven email naslov