Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Profil Tina Šrot gosti novogoriška plesna umetnika Nastjo Bremec Rynia in Michala Rynio, ki sta si od leta 2009 pod imenom MN Dance Company ustvarila mednarodno odmevno plesno-koreografsko kariero.
Je Martin Krpan res živel? Je bil doma na Vrhu pri Sv. Trojici na Pivškem ali Bloškem? Je res tihotapil sol? In zakaj je ta pošteni švercar, kot sam sebe v filmu opiše Krpan, postal tako priljubljen? Martin Krpan ni samo literarni junak Levstikove pripovedke iz leta 1858, temveč tudi narodni junak, ki ima za Slovence še danes simbolni pomen. Novodobni Krpani so sicer drugačni, v marsičem pa še vedno tipično slovenski. Je Krpan danes rešitev ali problem, junak ali antijunak? Močnega, pogumnega, pametnega in zvitega Martina Krpana na njegovih poteh v filmu s svojimi razmišljanji spremljajo tako domačini kot strokovnjaki s področij književnosti, zgodovine, etnologije, ekonomije in prava. Scenarij: Milica Prešeren, režija Primož Meško.
“Tako idejno bogatega in stilno dovršenega dramskega besedila nismo slišali že od Cankarja dalje,” je po krstni predstavi Antigone ugotavljal profesor Vladimir Kralj. Smoletove Antigone se ne uprizarja prav pogosto, čeprav ob natančnejšem prebiranju preseneča aktualnost Smoletovega besedila, ki ga je leta 2010 uprizoril režiser Jaka Andrej Vojevec. In kaj se zgodi s pieteto, ko pokojnika ni? Razumevanje Smoletove Antigone so ključno zaznamovali dolgo zamolčani zgodovinski dogodki, vezani na drugo svetovno vojno. O tej temi je tekel pogovor s filozofinjo dr. Spomenko Hribar v okolju ljubljanskega Navja.
Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. V Evropski uniji je le 5,6% kmetov, ki so mlajši od 35 let. Kdo nam bo v prihodnje prideloval hrano? Tanel je na estonskem otoku Saarema v nekdanjem solhozu zagnal projekt reje ekoloških jajc. Investicijo je začel prav v času ko je epidemija covid 19 zajela tudi estonski otok. Tanel je ponosen, da je projekt izpeljal kljub veliko težavam, s čimer je dokazal da je podjetnik, ki se ne pusti ustaviti. Ekološka jajca iz otoka Saarema so že po letu dni postala prepoznavna blagovna znamka.
Kultni slovenski film Na svoji zemlji je v letu 2018 obeleževal 70-letnico nastanka. Prebivalci Baške grape – »živega spomenika filma« - krajev, kjer je bila posneta večina filma in so v teh desetletjih spomine na snemanje spremenili v materializirano dediščino (spomenik filmu, spominska soba, tematska pot), se zavedajo, da v goste vabijo zadnje žive pričevalce pionirskega filma. Projekt Filmoljubje je rastel z željo osrednjega avtorja Slavka Hrena, da bi osvetlil turbulentni čas in razmere po koncu 2. svetovne vojne, ko je dozorela ideja, da bi Slovenci posneli svoj prvi celovečerni igrani film.
Integracija je večplasten koncept. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto oziroma združevanje. Družboslovne vede integracijo razumejo kot osnovni družbeni proces, ki sploh omogoča obstoj družbe. Človek je namreč družbeno bitje. V družbenih in medijskih pogovorih pa se pojem integracije danes povezuje predvsem z migranti in njihovim vključevanjem v novo družbeno okolje. Kako lahko različni ljudje z različnimi sistemi vrednot živijo skupaj? Enega samega, univerzalnega in učinkovitega modela integracije ni. Vsaka družba, vsaka politika mora najti svojega. Nekaj smo jih našli tudi v oddaji Na kratko.
Z Boštjanom Gorencem - Pižamo smo se v okolju Trnovske cerkve pogovorili o tem, ali je blasfemično hoditi po Prešernovih verzih na Čopovi ulici in kako na to gleda kot avtor vulgarizacije klasikov. Obenem smo se vprašali, kako danes razumemo slovenske klasike: kot resnobneže ali kot nekoga, ki mu dovolimo, da stisne kakšen tvit? Zatem smo se na Wolfovi ulici pod oknom Primičeve Julije srečali s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek, s katero smo se pogovarjali o tematiki in pomenu neuslišane ljubezni. Skozi oddajo smo spremljali iskrive izjave slovenskih kulturnikov o tem, kaj jim pomeni Prešeren.
Dušana Šarotarja smo vprašali, ali živijo na prekmurski strani reke Mure dobri ljudje. V čem je dobrota, ki jo je imel Kranjec v mislih? Vprašali smo ga tudi, ali bi lahko to povest, ki se je vztrajno prijemlje oznaka socialnega realizma, morda raje označili kot prekmurski magični realizem. Podoba in poetika Prekmurja pa se pogosto upovedujeta s stereotipi: v deželi dobrih ljudi onkraj Mure na dimnikih gnezdijo štorklje, v deželi gostoljubja, gibanice in bučnega olja čez ravnico odmeva Kreslinova pesem. V idiličnem okolju ob leseni hiši ob Muri smo se z Vladom Kreslinom zapletli v pogovor o tem, kako v Povesti Katičina pesem zmeraj znova preseka profanost vsakdanjega življenja.
Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. V Evropski uniji je le 5,6% kmetov, ki so mlajši od 35 let. Kdo nam bo v prihodnje prideloval hrano? Michalova družina , žena Anna in tri hčerke so predani mlečni prireji na kmetiji v bližini Varšave. Michael je nekaj let delal v banki in se odločil da prevzame kmetijo svojih staršev. Mlada družina razvija kmetijo s pomočjo novih tehnologij in veliko medsebojne ljubezni.
Dokumentarec Slovenija na barikadah, ki sta ga med desetdnevno vojno za Slovenijo pripravila novinar Lado Ambrožič in režiser Jože Cegnar, je kronološki prikaz vojaškega spopada med slovensko teritorialno obrambo in policijo ter jugoslovansko armado v času med 27. junijem in 7. julijem 1991, ki je pomenil potrditev neodvisnosti od jugoslovanske države. Televizija Slovenija je tudi s tem filmom svetovni javnosti posredovala dokumentarne posnetke, ki potrjujejo vojaško in politično odločenost Slovenije, da si izbori samostojnost in neodvisnost.
Dokumentarni portret sodobne argentinske pisateljice Vlady Kociancich. Majhni punčki je v velikem mestu ob Srebrni reki njen oče pripovedoval zgodbe, ki so se ji zdele kot pravljice: o zeleni reki in njenih mostovih, o gradu nad reko, o lepih hišah na bregovih. Mnogo let kasneje uveljavljena argentinska pisateljica slovenskega rodu Vlady Kociancich ta spomin doživi v živo, ko obišče domovino svojega očeta. »Ko sem prvič obiskala Slovenijo in prišla v Ljubljano, me je najbolj presunilo spoznanje, da grad, reka in mostovi, ki mi jih je opisoval moj oče, v resnici obstajajo.« Sodobna argentinska pisateljica Vlady Kociancich je uveljavljena avtorica sedmih romanov in več zbirk kratkih zgodb, prevedenih v številne jezike. V književnost in branje jo je usmeril oče Janez Kociancich, slovenski izseljenec iz Gorice, pisati pa je začela že pri osmih letih. Njen svetovljanski in izbrušen slog pisanja je zaznamovalo prijateljstvo in sodelovanje z velikanoma argentinske in južnoameriške književnosti, Jorgejem Luisom Borgesom in Bioyem Casaresom. Vlady živi in dela v Buenos Airesu, vendar nenehno potuje: pisateljska srečanja, kongresi, predavanja, ali pa zasebna potovanja jo vodijo po vsem svetu. V najboljšem pomenu besede je »pisateljica potovka«, vendar pa se vedno vrača v svoje najljubše mesto, v temperamentno 15 milijonsko argentinsko prestolnico. Dokumentarni film je avtorica Živa Emeršič zasnovala kot potovanje po življenju te izstopajoče intelektualke in pisateljice, ki je zelo argentinska, toda svojo nadarjenost in strast za pisanjem pripisuje vedno in povsod svojemu očetu, medvojnemu slovenskemu izseljencu Janezu Kociancichu iz Gorice. Posneto v Buenos Airesu, Manzanaresu in provinci Cordoba marca 2012.
Župančičeva zbirka Ciciban nas je napisala že kot otroke, med drugim z besednimi zvezami, kot so “rega rega, vedno hujša je zadrega”. Z dr. Mileno Milevo Blažič smo primerjali nekatere tedanje vzgojne prijeme z današnjimi, s filozofom dr. Markom Uršičem pa smo osvetlili kozmološki vidik nekaterih pesmi, ki jih povojne izdaje niso vsebovale. Oton Župančič je besedo Ciciban povzel iz Vukovega srbskega slovarja, kjer v uganki nastopa Cicibanica, žena mlinarja Cicibana, Ciciban pa je postal tudi prava blagovna znamka (otroška revija, copati ...).
Na začetku krvavega razpada Jugoslavije, spomladi leta 1991, skupina mladih vojakov šteje dneve v mali kasarni ob hrvaško-bosanski meji. Država in vojska, v kateri služijo, razpadata, le lučaj stran se rojeva vojna. Prijatelji so postavljeni pred odločitev svojega življenja: naj ostanejo ali bežijo? Viki, Drago in Boris so mladi fantje, stražarji, vojaki, ki služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi. Slovenec, Hrvat in Bosanec. Slovenija in Hrvaška sta tik pred razglasitvijo samostojnosti, kriza v Jugoslaviji se stopnjuje. Vse bolj jasno je, da bo zvezna armada delovala le v službi enega od jugoslovanskih narodov. Medijska propaganda razpihuje sovraštvo. Oboroženi srbski civilisti in Martičevci začnejo napadati vasi blizu male kasarne. Po prvih silovitih spopadih in zločinih nad hrvaškimi civilisti se Drago in Viki odločita za beg. Borisova odločitev je veliko težja. Mladi Sarajevčan je po očetu Srb, zaljubljen je v Selmo in s vsem srcem verjame v bratstvo in enotnost ter v državo, ki v resnici ne obstaja več. Drago in Viki prečkata ogrado tam, kjer straži Boris. Prijatelji se razidejo in bežeča vojaka se morata do ozemlja, ki je pod nadzorom hrvaške policije, prebiti mimo četniških barikad. Scenarij in režija: Boštjan Slatenšek Igrajo: Klemen Mauhler, Asim Ugljen, Almir Mehić, Aleksandar Rajaković, Zijah Sokolović, Sebastian Nared, Bajazit Alomerović, Uroš Jezdić, Žarko Savić, ... Produkcija: Casablanca film production in TV Slovenija v sodelovanju s FileRouge in Nukleus film, s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in v sodelovanju s Slovensko vojsko. Zahvaljujemo se vaščanom vasi Juršče.
Leta 1990 je bila Jugoslavija gospodarsko in politično v razsulu. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji je zmagal Demos, z obljubo samostojne države. A stare partijske strukture in armada so bile odločene, da uresničitev te obljube preprečijo. Negotovost je prekinil dr. Jože Pučnik z objavo datuma slovenskega plebiscita. 23. decembra se je nato prvič v zgodovini izrazila enotna volja slovenskega naroda za oblikovanje samostojne države. Zamisel o plebiscitu, ki so jo v predsedstvu in opoziciji sprva sprejeli zadržano, je povezala Slovence in postala največji posamični dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Skoraj 90 odstotkov državljanov je na vprašanje, ali želijo samostojno in neodvisno slovensko državo, odgovorilo pritrdilno. Slovenski plebiscit je dokumentarni film, v katerem nastopajo najpomembnejši akterji slovenske osamosvojitve. Podrobno predstavlja potek dogodkov od novembrske odločitve v Poljčah do plebiscitnega dne in razglasitve rezultatov glasovanja 26. decembra. Avtor: Jože Možina
Kaj je v ozadju fenomena kuharskih oddaj in zakaj jih gledalci tako radi gledamo že iz časa slavnih kuharskih nasvetov mojstra Ivačiča? Kakšno vlogo je odigral televizijski medij pri vse večjem zanimanju za kuhanje in gastronomijo? Odgovor bomo iskali s pomočjo red. prof. Svetlane in Božidarja Slapšaka ter rimskih časov, Gregorja Bakoviča in Bojana Emeršiča, ki sta slovenski medijski svet začinila s Čari začimb, kuharskega mojstra Bineta Volčiča in resničnostnih šovov, medijskega strokovnjaka dr. Dejana Jontesa ter psihiatra prof. dr. Boruta Škodlarja.
Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična. V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja. Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?
24. junij 1991: priprave na slovesnost ob razglasitvi samostojnosti so na vrhu. Postalo je jasno, kakšni bodo državni simboli Slovenije. Slovesnost bo očitno lahko potekala po scenariju, ki je v ključnem trenutku predvideval dvig nove slovenske zastave in spust stare. 25.junij 1991: Vse poteka bolj ali manj po načrtih, množice ljudi se zbirajo na nekdanjem Trgu Revolucije. Napetost tik pred začetkom prireditve je vse večja. 20 minut pred začetkom slovesnosti pa se izkaže, da bo morda ključni trenutek - dvig nove zastave- odpovedan.
Vsaka tretja ženska je kdaj doživela fizično in/ali spolno nasilje. Skoraj vsaka druga ženska je že doživela psihično nasilje. Vsak dan 137 žensk ubije kak član njihove družine. Manj kot 40 odstotkov žensk, žrtev nasilja, poišče pomoč. Konvencija Svéta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, znana tudi kot Carigrajska ali Istanbulska konvencija, je prva mednarodno zavezujoča listina, ki države podpisnice obvezuje k preprečevanju in inkriminaciji vseh oblik nasilja, zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev. Zakaj tak dokument potrebujemo tokrat v oddaji Na kratko.
Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila. Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.
Suzana in Rok iz vasi Idrsko pri Kobaridu sta se lani v gojzarjih poročila na vrhu “njune” planine. Prisotna sta na Facebooku, njuno kleno posoško primorščino dopolnjujejo moderne angleške skovanke, govorita italijansko in angleško. A vsako pomlad se skupaj s triletnim sinčkom Tilnom preselita na Idrsko planino pod Matajur v prostovoljno izolacijo in življenje z naravo, daleč od ljudi in sodobnega potrošništva. Rok je namreč najmlajši sirar, ki sir prideluje na tradicionalen način. Film brez olepševanja prikaže življenje in delo na planini, pašo, tradicionalno proizvodnjo sira, skute in masla, pa tudi medčloveške odnose, ki jih pogojuje takšno izolirano okolje. Ciklus se začne z vstajanjem v trdi noči...
Neveljaven email naslov