Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Pretepanje, porivanje, lasanje, zafrkavanje, izključevanje, podrejanje, žaljenje, izsiljevanje … In še nešteto drugih podobnih izrazov bi se lahko spomnili, da bi z njimi opisali medvrstniško nasilje. Kakšna je dinamika nasilja med vrstniki, kdo so povzročitelji in kdo žrtve, v oddaji Na kratko.
V začetku januarja so se v Washingtonu na protestih zbrali podporniki zdaj že bivšega predsednika Trumpa. Protest se je razvil v nemire in končal z vdorom jeznih protestnikov v ameriški kongres. Jezni ljudje pa demonstrirajo tudi drugod po svetu, tudi pri nas. Ali smo v tem času še posebej jezni? Ali postajamo jezna družba? Jezo doživljamo vsi ljudje ne glede na narodnost ali raso. Ko smo jezni, imamo vsi podobno obrazno mimiko in telesno govorico. Jeza je namreč eno izmed primarnih čustev. Zakaj potrebujemo jezo? Kaj je pri jezi negativnega in kaj je pozitivno?
Enolično delo, nič se ne dogaja, nikjer nikogar … Postanemo nemirni, tesnobni, počutimo se neprijetno. Občutek poznamo vsi, kajti vsi smo se že srečali z dolgčasom. Dolgčas pa ni značilen zgolj za ljudi. Občutijo ga tudi živali, predvsem tiste, ki živijo v ujétništvu. Dolgčas v sodobni zahodni kulturi ni zaželen. Povezujemo ga z lenobo in brezdeljem. Kdor ne dela, pa ne prispeva k ustvarjanju vrednosti in je zato nekoristen. Ker dolgčas hkrati občutimo kot neugodje, nenehno iščemo načine, kako mu ubežati.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU, je leta 2020 nastala že četrtič. Posvečena je bila 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. TV Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj in še pet televizijskih hiš iz Avstrije, Švice, Francije in Nizozemske je po navdihu življenja in glasbe tega velikega skladatelja naročilo nove skladbe in posnelo videospote. Slovenska skladba Beethovna predstavlja v malo drugačni, jazzovski luči, avtor besedila in glasbe za slovensko pesem Radost/Joy za mladinski pevski zbor RTV Slovenija in jazzovski trio je vsestranski glasbenik Samo Vovk.
Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.
Novo mesto zaradi bogatih najdb iz prazgodovinskih grobišč imenujemo tudi Mesto situl, podoba sv. Miklavža v velikem oltarju stolnice, ki jo je naslikal beneški renesančni mojster Tintoretto, pa je najdragocenejša oltarna slika na Slovenskem. Kapitelj z značilnim veduto stolnice je postal simbol Novega mesta, ki so ga upodobili tudi številni umetniki v slikarskih in literarnih delih. Kako doživljata domače mesto nam bosta predstavila umetnostni zgodovinar Milček Komelj ter slikar in grafik Janko Orač, oddajo pa bomo sklenili s pesmijo.
Velikokrat slišimo, da naj bi klasična glasba, še posebno Mozartova, dobro vplivala na naše počutje. Številne raziskovalce je zato zanimalo, ali njegova glasba res pomirja, izboljša našo koncentracijo in celo pripomore k boljšemu reševanju določenih nalog. Tudi mi smo zato poslušalce in glasbenike povprašali, kako sami doživljajo njegovo glasbo, pri glasbenih strokovnjakih pa se pozanimali, kako konkretno se kažejo vplivi njegove glasbe in zakaj blagodejnih učinkov glasbe ne gre omejiti zgolj na poslušanje Mozarta.
Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Zavržena hrana, še posebno kruh, sta spodbudila idejo mladega študenta trajnostnega podjetništva na Primorski fakulteti. Tako je iz ostankov zavrženega kruha nastala podjetniška ideja »Brodka«
Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.
Ker želimo, da dokumentarno zgodbo spozna tudi mednarodna javnost, objavljamo še angleško različico filma. Slovenian forests are precious natural resources which the nation wants to preserve for future generations. Therefore, natural disasters which have damaged the forests in Slovenia in the past decade, present a stark warning that adaptations in the forest composition are urgent. Forestry experts have been conducting studies which have already answered some questions regarding how to help forests to adapt to the inevitable changes in temperature and humidity, strong winds and floods. This programme presents LIFEGENMON project, where experts from the Slovenian Forestry Institute monitor the genetic diversity of beech and spruce trees and are attempting to establish how to preserve this diversity and use it to the forests' advantage. In those areas where harsher conditions due to climate change are expected with certainty, the sensitive spruce will be replaced mainly by the beech, the queen of the Slovenian forests.
V dolini Dragonje ohranjeno naravno bogastvo je edinstveno po svoji pojavnosti in posebnih življenjskih okoljih, ki jih soustvarjata flišna kamnina in hudourne vode presihajoče reke. Dragonja s pritoki je edino še v naravni podobi ohranjeno porečje, katerega vode se na slovenskem ozemlju izlivajo v Jadransko morje. Njen živi svet je pomembna genska zakladnica mediteranske flore in favne, celotno območje pa edinstven ekološki in kulturni rezervat, učilnica, ki navdihuje.
Soline ob ustju reke Dragonje so stare morda že blizu tisoč let. Ročna pridelava soli poteka danes le še na polovici nekdanjih solinskih površin, saj je večji del območja Sečoveljskih solin prepuščen naravnim spremembam in zavarovan kot edinstven krajinski park. To je mokrišče z izjemno bogato biološko raznolikostjo in svojevrstno ekologijo in kot tako uvrščeno tudi na Seznam mokrišč mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije. Park je odličen primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in varovanjem narave in ohranja povezani naravno in kulturno dediščino.
Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.
Za zdrave kosti in zobe ter za normalno delovanje mišic in imunskega sistema je nujna tudi zadostna količina vitamina D. Ta pa pomaga tudi pri avtoimunih boleznih, preprečevanju srčno-žilnih bolezni in deluje protivnetno. Raziskave pa kažejo, da 40 % Evropejcev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D. Kako lahko poskrbimo, da ga bomo imeli dovolj? Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov vitamina D. V telo ga lahko vnesemo s hrano ali ga sintetiziramo v koži pod vplivom sonca. Zadostna preskrba z vitaminom D nanj bi imela pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Kaj pa kažejo raziskave?
V Sloveniji živi največja sova na svetu – velika uharica. Pri nas živi tudi zelo redka črna kozača. Pa najmanjša sovica v Evropi – mali skovik. Vse so nočna bitja, vrhunski plenilci in neslišni letalci. V sovji svet vas vabimo ustvarjalci serije Biotopi.
Kamera je že pred desetimi leti sledila temu največjemu evropskemu glodavcu, ki je iz Hrvaške poselil Slovenijo. Mislili smo, da vemo, katere vodotoke bo ponovno naselil. Mislimo smo, da poznamo njegovo vedenje. Mislili smo tudi, da razumemo njegov vpliv na ekosisteme. Minilo je še deset let in ugotovili smo, da pravzaprav marsičesa nismo vedeli in razumeli. In še danes, dvajset let po ponovni naselitvi, odkrivamo nove in presenetljive podatke o bobrovem življenju. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Podnebje močno vpliva na to, kako in kje živimo, s čim se prehranjujemo, katere nalezljive bolezni nas ogrožajo in še marsikaj. A podnebje se spreminja in s tem tudi življenjske razmere. Čeprav so se velika temperaturna nihanja pojavljala tudi v preteklosti, se spremembe, ki smo jim priča danes, dogajajo neprimerljivo hitreje. Za to pa smo krivi ljudje. Naš planet gori, opozarjajo okoljevarstveniki. Reševanje Zemlje je postal največji izziv današnjega časa. Evropska unija se je odločila, da ga sprejme. Z zelenim dogovorom naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. To je velik izziv. Mu bomo kos?
Metan je tretji najpomembnejši toplogredni plin. Njegova koncentracija v ozračju je najvišja v zadnjem milijonu let in še narašča. Samo od leta 1750 se je povečala za več kot 100 odstotkov. Ogromne količine metana so shranjene v zamrznjenih tleh Arktike in Antarktike ter v obliki metanovih hidratov na dnu morij. Toda na teh območjih narašča povprečna temperatura, zato znanstvenike skrbi, da bi prišlo do sproščanja metana in dodatnega povečanja njegove koncentracije v ozračju, to pa bi imelo negativne posledice za naše podnebje. Kako bo metan vplival na naše podnebje v prihodnosti?
Neveljaven email naslov