Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Akademska slikarja Zvonko ČOH in Milan ERIČ že sedmo leto pripravljata celovečerno risanko CIGARA ZA PRINCA. Ker se ne moreta zediniti glede konca, dorisujeta nove in nove avanture. Princa Vesolja, ki kadi preveč cigar, oče kaznuje tako, da ga spremenjenega v bika pošlje na Zemljo. Tam zmeša štrene bratoma - znanstvenikoma, ki poskušata pospešiti evolucijo in ustvariti supercelico. Iz lasu pomočenega v kapljo mleka nenadoma nastane superinteligentni bik, ki pa se zaljubi v zemljanko kravo. Reportaža prikazuje obisk pri animatorjih na snemanju.
Long play film Glasba je časovna umetnost, Pankrti - Dolgcajt pripoveduje zgodbo o 36 minutah in 6 sekundah. Toliko je dolga prva plošča skupine Pankrti, ki je konec 70-ih let prejšnjega stoletja s komadi Lepi in prazni, Totalna revolucija, Kdo so ti ljudje, Jest sm na liniji, Metka, Kruha in iger idr. usodno vplivala na dogajanje na slovenski in jugoslovanski rockovski sceni. V sivini socialističnega vsakdana je bila to prva velika punk plošča za železno zaveso (ob prvencu Prljavog kazališta). Izšla je na kulturni praznik leta 1980 in slovensko pop kulturo sinhronizirala z dogajanjem na zahodu ter hkrati odrazila stanje takratnega duha, ki se je utapljal v dolgčasu. V središče filmske strukture je postavljena plošča Dolgcajt, v središču pripovedi pa je človek, ki ga je plošča spremenila - Marin Rosić je bil ob izidu Dolgcajta star 15 let, ostal pa ji je zvest do današnjih dni. O prvih korakih Pankrtov in njihovem prvencu ob članih skupine pripovedujejo tudi akterji in ideologi družbenih sprememb, takratni glasbeni novinarji, glasbeni sodobniki, mladi pankerji, ki jih je plošča zaznamovala do danes, in tudi posamezniki, ki so kovali usodo Pankrtov ter botrovali nastanku njihove ključne plošče (Igor Vidmar, Dušan Velkavrh, Aco Razbornik, Peter Mlakar, Esad Babačić (VIA Ofenziva), Darko Glavan, Stane Sušnik, Petar Janjatović, Borut Činč (Buldožer), Boris Leiner (Azra), Vladimir Arsenijević (Urbana gerila), Marjan Ogrinc, Dušan Kojić - Koja (Šarlo Akrobata, Disciplina kičme), Goran Lisica - Fox, Iztok Turk (Kuzle, Videosex...), Valter Kocijančič (Paraf), Meta Krese, Goran Jarnević (Indust-bag) in številni drugi). Plošča je vplivala na cele generacije glasbenikov in še danes je ena prelomnih in ključnih plošč slovenske popularne glasbe. Film je bil predvajan na več kot 60 filmskih in glasbenih festivalih po vsem svetu. Režiser: Igor Zupe
Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Potresne opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?
Virusi, bakterije in glive živijo povsod, tudi v zelo ekstremnih razmerah. Najdemo jih v vodi in zelo sušnih okoljih, v zemlji in zraku. Pri temperaturah od – 25 do 120 stopinj Celzija, v zelo kislih in bazičnih raztopinah. Živijo celo na dnu Marianskega jarka, na globini skoraj 11 kilometrov, kjer je tlak 1100 barov. Kako so se lahko prilagodile skoraj vse razmere? Nekateri med njimi so za nas nevarni, ker povzročajo bolezni, zato se želimo pred njimi zaščititi. Kako se lahko bojujemo proti mikroorganizmom? Kako se lahko bojujemo proti koronavirusu?
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Veliki semenj pripoveduje o nekdaj živahnem in pestrem dogajanju na obrobju parka Tivoli.
V podobah iz Srednje Evrope o naravnem bogastvu, o izjemni biotski raznovrstnosti rastlinskega in živalskega sveta v Sloveniji. Iz Južne Tirolske prihaja nenavadna zgodba o kamelah, ki poletja preživljajo v Dolomitih; iz Madžarske o ljubitelju in strastnem zbiratelju ur iz različnih zgodovinskih obdobij; iz Hrvaške o tradicionalnih pisanih rutah, ki so ponos prebivalk Betine na otoku Murter, v bloku novic pa o novi kolesarki strezi na območju reke in jezera Tisa ter o umetniškem projektu Play Me I'm Yours, ki ga po vsem svetu pripravljajo že od leta 2008. Na javnih prostorih stojijo klavirji, na katere lahko zaigra kdorkoli. Projektu so se pridružili tudi v Augsburgu in v središče mesta postavili osem klavirjev.
Slikar Matija Jama in pesnik Oton Župančič sta vsak na svoj način v svet ponesla dediščino in duha Bele Krajine. Danes Vinico in Dragatuš povezuje Župančičeva spominska pot, ki vodi tudi mimo cerkve na Žežlju. To je pomembna belokranjska božja pot in umetnostni spomenik, kjer se že stoletja zbirajo domačini in sosednji Hrvati. Božja pot je posebej zaživela v težkih časih turških vpadov, ki so prav prek Bele krajine potekali proti osrednji Sloveniji. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Ekstremizem je konstrukt politike. Ekstremizem je čustven odziv na nepravične razmere. Je pa tudi racionalna strategija in nenazadnje patologija. O ekstremizmu v seriji Na kratko.
Vse pogostejša neurja, poplave, požari, suše, taljenje večnega ledu in dvigovanje morske gladine so vzrok, da številni ljudje po svetu ne morejo več dostojno preživljati sebe in svojih družin, zato se jih vedno več odloča za selitev. Med njimi tudi prvi človek na svetu, ki se je potegoval za uradni status podnebnega begunca. Status begunca dodelijo ljudem, ki so domove zapustili zaradi vojne in drugih oblik nasilja. Strokovnjaki za migracije pa ugotavljajo, da bo v prihodnosti več ljudi, ki se bodo odselili zaradi spremenjenih podnebnih razmer kot zaradi vojne.
Kaj vse potrebuje rastlina od trenutka, ko jo posejemo ali posadimo, do takrat, ko obrodi? Na njeno rast vplivajo kakovost zemlje in mikroorganizmi v njej. Ali bi lahko v zemljo naselili take mikroorganizme, ki bi rastlini pomagali v boju proti različnim škodljivcem in boleznim? Kako mikroorganizmi, gnojenje in vremenske razmere vplivajo na okus in hranljivost pridelka? To bomo pogledali pri jagodah. Premalo ali preveč vode, napad škodljivcev in bolezni pa rastlini povzročajo tudi stres. Kako to zaznati čim prej, ko je rastlina videti še zdrava, in kako lahko zdravje rastlin spremljamo na daljavo?
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Tomi Trilar je velik poznavalec ptic in ljubezen do njih ohranja tudi pri svojem delu. Kot obročkovalec se je z njimi srečal že kot srednješolec. Pred tridesetimi leti je bil tudi eden od ustanovnih članov Društva za opazovanje ptic Slovenije. Ko še danes obročka ptice na Ljubljanskem Barju, jih natančno pregleda in odstrani tudi morebitne zunanje zajedavce, kot so na primer klopi. Ti ga zanimajo tudi raziskovalno, zato jih išče in dodaja v muzejsko zbirko. Zaradi večjega števila jelenjadi in srnjadi je danes klopov več kot nekoč in tudi okuženih je vse več. Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka. Posebno raziskovalno področje Tomija Trilarja pa so živalski zvoki, ki jih snema tako po Sloveniji, kjer je posnel več kot 150 vrst ptic in drugih živali, kot po svetu – kjer pa predvsem posluša in odkriva nove vrste škržadov.
Nezdrav način življenja in zavedanje o tem, da moramo sami poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje del ljudi pripeljeta v zdravniške ordinacije in lekarne, drugi pa skušajo pomoč za svoje težave poiskati v naravi. Ljudje so od nekdaj nabirali rastline, ki so jim po izkušnjah pripisovali zdravilne lastnosti. Tisti, ki so se temu bolj posvetili, so postali zeliščarji. Ena izmed tistih, ki ima v naši deželi veliko sledilcev, je Mirjam Grilc. Na svoji domačiji pod Krvavcem goji številna zdravilna zelišča, nekatera pa nabira v naravi. Pripravlja čajne mešanice, olja in mazila. Z leti si je nabrala dovolj izkušenj, ki jih je zbrala v več knjigah. Med njenimi najbolj pomembnimi spoznanji pa je tisto, da posamična zdravilna zelišča na različne ljudi ne učinkujejo enako. Zeliščarko Mirjam Grilc bomo spoznali v oddaji, katere scenarist in urednik je Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc, snemalec pa Andrej Hefferle.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Zveza nemških deklet je bil dekliški oddelek Hitlerjeve mladine, mladinskega gibanja nacistične stranke. Sprejemalo je dekleta, starejša od deset let. Bilo je pomemben člen v nacističnih načrtih za oblikovanje novega rodu Nemcev. Eva Sternheim-Peters, zdaj stara 94 let, se je zvezi pridružila pri desetih letih in se povzpela do vodilnega položaja, danes pa svoje berlinsko stanovanje deli s sirskim beguncem Amerjem Kassabom. Vsi v soseski niso tako sprejemajoči. Nenavadni par živi nasproti nemške gostilne, ki jo obiskujejo stalni gostje iz soseske, ki niso naklonjeni muslimanskim prišlekom. Bodo po srečanju z Amerjem začeli razmišljati drugače?
Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal strah, ki je le druga plat poguma, kot pravi Edvard Kocbek v delu Strah in pogum? Dolga leta je bilo Strah in pogum najmanj znano, pa hkrati najbolj razvpito Kocbekovo delo. Izšlo je leta 1951 in kmalu po izidu priklicalo nase organizirano publiciteto, ki jo je v en glas razglasila za diverzijo zoper vrednote NOB. Kot predstavnik krščanskih socialistov je bil Kocbek v vodstvu OF, po vojni minister v zvezni vladi, po izidu dela Strah in pogum pa je moral odstopiti z vseh funkcij in živel je kot strogo nadzorovani književnik. Nadzorovalo ge je 69 agentov tajne službe, med katerimi so bili tudi njegovi zaupniki ter prijatelji. Strah in pogum je zbirka novel, kjer je v ospredju etično razmišljanje o razliki med človekovim zgodovinskim poslanstvom in njegovo človečnostjo. Urednik Jaroslav Skrušny nam pove, kako je bila knjiga v svoji literarnozgodovinski vrednosti popolnoma zastrta zaradi političnozgodovinske kritike, režiser Sebastjan Horvat nam pojasni, da ne zmoremo "aktivnega Slovenstva", za katerega se je zavzemal Kocbek. Kako pa je v resničnem življenju s tistimi, ki se soočijo z izsiljenimi izbirami med lojalnostjo in osebno etiko, za konec osvetli vojaški psiholog Gregor Jazbec.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij. Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Poker Tomaža Šalamuna, ki se je "naveličal svojega plemena in se izselil"? Dve leti po objavi šokantne Dume 64 - šlo je za parodijo Dume Otona Župančiča - ki je Slovence temeljito pretresla, pesniku pa prinesla sodni pregon, je leta 1966 Šalamun izdal svojo prvo zbirko: Poker. In to v samozaložbi. Šalamun, ki je kasneje obveljal za enega največjih slovenskih modernistov, je že v Pokru uporabljal svoj jezik; pesnik in skrbnik Šalamunovega centra Aleš Šteger nam je pojasnil, zakaj je šlo pri tem za pravo revolucijo v smislu poetičnega izrazoslovja. Šalamun se je tudi zares izselil in precej časa preživel v Ameriki, kjer so ga veliko prevajali, medtem ko njegovo pleme zanj ni imelo pravega posluha. Pozneje ga je priznala tudi domovina in v ZDA se je vrnil kot kulturni ataše, postal je član SAZU in vzornik ter kolega številnim literatom. O pokru kot igri se je razgovoril igralec Jonas Žnidaršič in povedal tudi, kaj je rokenrol poezija.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Robovi angeli in tožbe osvetljuje težko, a umetniško izjemno pestro pot Francesca Robbe.
O baletu je avtor Edward Clug zapisal: »Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših sanj, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi.« Nastopajo: Adriana Cioata, Galina Čajka, Klavdija Čerimagić, Marina Krasnova, Pia Mlekuš, Kleopatra Purice, Valentina Turcu, Anton Bogov, Edward Clug, Vadim Vasilij Kuzkin, Sergiu Moga, Aleš Tkalec. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Neveljaven email naslov