Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.
Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše?
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Avstrijska ORF je spot posnela po Sonetu 23. Skladateljica in izvajalka je Eva Jantschitschaka Gustav, režirala sta ga Barbara Weissenbeck in Gerald Benesch.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Ustvarjalci spota Francoske TV so vizualizirali Sonet 91. Izvajata ga Oxmo Puccino (vokal) Yaron Herman (klavir), režija Samuel Thiebaut.
Kranjska Gora je imela v prvi svetovni vojni pomembno vlogo v zaledju soške fronte. Leto 1915 je še dodatno zaznamoval prihod več kot 10.000 vojnih ujetnikov, večinoma ruskih. Njihova usoda je bila jasna – zgraditi prevozno cesto čez Vršič, ki bo za potrebe vojske Avstro-Ogrske monarhije vodila v Trento. Vojni čas je bil prežet z mrazom, boleznimi, lakoto, neizmernim trpljenjem in smrtjo. Ujetniki so gradili hitro. Domačini so načrtovalce ceste opozarjali na zimo v teh krajih, na sneg in predvsem plazove, ki so v teh krajih pogosti, a ti so se zanesli na svoje znanje, znanje alpskega naroda. 8. marca 1916 pa jim je narava pokazala svojo moč in majhnost človeka. Silovit plaz je pokopal številne žrtve – večinoma ruske vojne ujetnike in stražarje. Natančno število žrtev plazu še danes ni znano. Plaz je odnesel tudi ogromen kip, posvečen nadvojvodi Evgenu, ki bi moral stati na vrhu prelaza in tam odsevati moč Avstro – Ogrske monarhije. Ostala pa je Ruska kapelica, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki. Ta se je obdržala vseh sto let do danes, ko pooseblja simbol človeštva in miru, rojenega na ruševinah vojne.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Televizija italijanske Švice je televizijsko upodobila Sonet 146, izvedla sta ga Povera Anima in Zeno Gabaglio. Režija Gionata Zanetta, Gerhard Franken.
2Cellos 2Obraza je tudi v svetu ekskluzivni dokumentarni film, ki predstavlja čelista - Slovenca Luko Šuliča in Hrvata Stjepana Hauserja, ki kot duo 2Cellos žanjeta velike uspehe po celem svetu. V dokumentarnem filmu želimo prodreti skozi lupino zunanjosti in gledalcem predstavite tudi njun svet zasebnih trenutkov na Štajerskem in v Istri, ki ostaja očem javnosti skrit. Njuna pripoved se prepleta s posnetki njunih vrhunskih izvedb (tudi s Simfoničnim orkestrom RTVS) tako klasične kot pop, rock in filmske glasbe in nekaterih njunih prav tako uspešnih video spotov.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Velika Britanija je sodelovala z odlomkom iz drame Macbeth, ki jo je uglasbil Matthew Herbert, izvedla pa sta ga Rahel Debebe-Dessalegne (vokal), Nick Ramm (klavir). Režija Margaret Salmon.
Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju.
Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn.
Ob lepotah slovenskih etničnih pokrajin spomladi bodo zvenele slovenske ljudske pesmi, ki jih na ljudska glasbila izvaja ansambel Trutamora Slovenica. Režiserka Hanka Kastelic, urednica Danica Dolinar.
Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti.
Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa?
Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?
Po smrti Josipa Broza Tita je v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih pokrajin po eno mesto nosilo Titovo ime. Z razpadom države so atribut Titova/Titov/Titovo postopno izgubila. Danes so ta mesta v sedmih državah. Dokumentarni film v dveh delih Bila so Titova mesta skozi usodo osmih mest nekdanje Jugoslavije spremlja, kako se je v minulih desetletjih preoblikoval ta nekoč naš skupni prostor. Zgodbe mest spoznamo skozi pripoved iskrivih sogovornikov, ki se spominjajo obdobja pod Titovim imenom. Ta mesta so bila pogosto privilegirana, izbrana zaradi levičarskih idej, delavskega značaja, industrializacije, urbanizacije in sodobnosti. Mnoge zgodbe so tragične, saj je malo mest, ki se jih ni dotaknila vojna v nekdanji Jugoslaviji. V prvem delu je poudarek na štirih mestih: Podgorici, Korenici, Vrbasu in Mitrovici. Glavno mesto Črne gore Podgorica – nekoč Titograd – se hitro razvija, mladi se ob večerih družijo v središču mesta, pred vladno stavbo pa prevarani delavci gladovno stavkajo. V hrvaški Korenici, pri Plitviških jezerih, se je začela vojna v Jugoslaviji. Ko je izbruhnila vstaja krajinskih Srbov, so pobegnili Hrvati; med operacijo Nevihta so bežali Srbi. Razkošna Titova vila Izvir je razdejana, mogočna podzemna vojaška baza Željava minirana. Vrbas je pomembno industrijsko mesto v Vojvodini. Ko so po drugi vojni številni Nemci odšli, so z 'vlaki brez voznega reda' v njihove hiše naselili Črnogorce. V mestu živi več kot 20 narodnosti in med prebivalci je večkulturnost pomembna vrednota. Kosovsko Mitrovico – Mitrovicë razdvaja reka Ibar. Ena stran je popolnoma albanska, druga pretežno srbska. V srbskem delu je dvojna oblast: tista, ki jo priznava država Kosovo, in tista, ki jo je postavila Srbija, saj ima to ozemlje še vedno za svoje. V rudniku Stari trg so se leta 1989 z gladovno stavko prvi uprli Miloševiću. Za marsikoga je bil to začetek razpada Jugoslavije. V drugem delu bodo predstavljena mesta Užice, Veles, Drvar in Velenje.
V dokumentarni seriji Kulturni vrhovi je televizijska ekipa v sedmih letih obiskala in gledalcem predstavila trideset pomembnih kulturnih spomenikov na Slovenskem in v zamejstvu. Cerkve, ki so jih naši predniki zgradili na odmaknjenih vzpetinah, so bile nekdaj znane božje poti, danes pa so zlasti cilj pohodnikov in kulturnih turistov. Zato so na teh simbolnih točkah ustvarjalci želeli povezati preteklost in tradicijo ter sedanjost in sodoben utrip. V zaključni oddaji bo avtor in voditelj Andrej Doblehar predstavil, kako je serija nastajala ter povzel zgodbe romarskih cerkva in razvoj slovenske likovne umetnosti skozi stoletja. Pri realizaciji zaključne oddaje so sodelovali režiserji Aleš Žemlja, Ita Obersnu in Boštjan Vrhovec.
400 let mineva od smrti enega največjih dramatikov Williama Shakespeara. Ob tej priložnosti je šest televizijskih hiš, članic EBU, pripravilo mednarodni koprodukcijski glasbeni projekt. Posnelo je sedem glasbenih videospotov, ki jih je navdihnila Shakespearova umetnost. Televizija Slovenija se je odločila za video upodobitev soneta 130 Ne, ona nima žametnih oči, ki ga je prevedel Janez Menart. Glasbo za video je napisal Janez Dovč, ki jo izvaja ob Triu Reverie, Gregorju Volku in Goranu Krmacu, poskrbel pa je tudi za elektroniko in umetniško vodstvo. V videu kratka odlomka iz Hamleta in Kakor vam drago interpretira dramska igralka Polona Vetrih, na glasbo pa pleše Staša Tušar, naša mlada evrovizijska plesalka, ki je lani na EBU tekmovanju osvojila drugo mesto. Scenarij za video je pripravila režiserka Barbara Zemljič: Urednica koprodukcijskega sodelovanja in video spota je Danica Dolinar.
Neveljaven email naslov