Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa?
Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?
Po smrti Josipa Broza Tita je v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih pokrajin po eno mesto nosilo Titovo ime. Z razpadom države so atribut Titova/Titov/Titovo postopno izgubila. Danes so ta mesta v sedmih državah. Dokumentarni film v dveh delih Bila so Titova mesta skozi usodo osmih mest nekdanje Jugoslavije spremlja, kako se je v minulih desetletjih preoblikoval ta nekoč naš skupni prostor. Zgodbe mest spoznamo skozi pripoved iskrivih sogovornikov, ki se spominjajo obdobja pod Titovim imenom. Ta mesta so bila pogosto privilegirana, izbrana zaradi levičarskih idej, delavskega značaja, industrializacije, urbanizacije in sodobnosti. Mnoge zgodbe so tragične, saj je malo mest, ki se jih ni dotaknila vojna v nekdanji Jugoslaviji. V prvem delu je poudarek na štirih mestih: Podgorici, Korenici, Vrbasu in Mitrovici. Glavno mesto Črne gore Podgorica – nekoč Titograd – se hitro razvija, mladi se ob večerih družijo v središču mesta, pred vladno stavbo pa prevarani delavci gladovno stavkajo. V hrvaški Korenici, pri Plitviških jezerih, se je začela vojna v Jugoslaviji. Ko je izbruhnila vstaja krajinskih Srbov, so pobegnili Hrvati; med operacijo Nevihta so bežali Srbi. Razkošna Titova vila Izvir je razdejana, mogočna podzemna vojaška baza Željava minirana. Vrbas je pomembno industrijsko mesto v Vojvodini. Ko so po drugi vojni številni Nemci odšli, so z 'vlaki brez voznega reda' v njihove hiše naselili Črnogorce. V mestu živi več kot 20 narodnosti in med prebivalci je večkulturnost pomembna vrednota. Kosovsko Mitrovico – Mitrovicë razdvaja reka Ibar. Ena stran je popolnoma albanska, druga pretežno srbska. V srbskem delu je dvojna oblast: tista, ki jo priznava država Kosovo, in tista, ki jo je postavila Srbija, saj ima to ozemlje še vedno za svoje. V rudniku Stari trg so se leta 1989 z gladovno stavko prvi uprli Miloševiću. Za marsikoga je bil to začetek razpada Jugoslavije. V drugem delu bodo predstavljena mesta Užice, Veles, Drvar in Velenje.
V dokumentarni seriji Kulturni vrhovi je televizijska ekipa v sedmih letih obiskala in gledalcem predstavila trideset pomembnih kulturnih spomenikov na Slovenskem in v zamejstvu. Cerkve, ki so jih naši predniki zgradili na odmaknjenih vzpetinah, so bile nekdaj znane božje poti, danes pa so zlasti cilj pohodnikov in kulturnih turistov. Zato so na teh simbolnih točkah ustvarjalci želeli povezati preteklost in tradicijo ter sedanjost in sodoben utrip. V zaključni oddaji bo avtor in voditelj Andrej Doblehar predstavil, kako je serija nastajala ter povzel zgodbe romarskih cerkva in razvoj slovenske likovne umetnosti skozi stoletja. Pri realizaciji zaključne oddaje so sodelovali režiserji Aleš Žemlja, Ita Obersnu in Boštjan Vrhovec.
400 let mineva od smrti enega največjih dramatikov Williama Shakespeara. Ob tej priložnosti je šest televizijskih hiš, članic EBU, pripravilo mednarodni koprodukcijski glasbeni projekt. Posnelo je sedem glasbenih videospotov, ki jih je navdihnila Shakespearova umetnost. Televizija Slovenija se je odločila za video upodobitev soneta 130 Ne, ona nima žametnih oči, ki ga je prevedel Janez Menart. Glasbo za video je napisal Janez Dovč, ki jo izvaja ob Triu Reverie, Gregorju Volku in Goranu Krmacu, poskrbel pa je tudi za elektroniko in umetniško vodstvo. V videu kratka odlomka iz Hamleta in Kakor vam drago interpretira dramska igralka Polona Vetrih, na glasbo pa pleše Staša Tušar, naša mlada evrovizijska plesalka, ki je lani na EBU tekmovanju osvojila drugo mesto. Scenarij za video je pripravila režiserka Barbara Zemljič: Urednica koprodukcijskega sodelovanja in video spota je Danica Dolinar.
Neveljaven email naslov