Zaradi koronaukrepov se je vse ustavilo. Promet je obstal. Letala niso letela, vozili niso ne vlaki in ne avtobusi. Živeli smo kot v starih časih. Kdaj se je sploh vse začelo?

Nastanek cest

Že v rimskih časih so se gradile ceste, po katerih so konjske vprege vozile ljudi in tovor. Rimljani so z izgradnjo cest povezali današnje slovensko ozemlje z drugimi deli rimske države in pospešili trgovino. Rimske ceste so bile tlakovane in gramozne. Označene so bile z miljniki, ki so označevali razdalje med kraji.

Rimljani so imeli dobro organizirano hitro in navadno poštno službo. Poštni sli so s konjsko vprego naredili med 70 in 112 km na dan. Cestne postaje so jih oskrbovale z vprežno živino (mule, osli, voli), ki so jo sli pogosto menjali, saj so bile spočite živali hitrejše.
Prek našega ozemlja je potekala tudi znamenita Jantarna pot, ki je povezovala Baltik s Sredozemljem in predstavlja eno najstarejših in najkrajših evropskih trgovskih poti.

Pomorski in rečni promet

Ker je bil rečni in pomorski promet za Rimljane najcenejši, so reke in morja pogosto izkoriščali za prevoz težkih tovorov v oddaljene kraje. Pomembno trgovsko središče in svetovno pristanišče je bil Oglej v današnji severni Italiji, prek katerega so v naše kraje uvažali in izvažali različne vrste blaga.
Tovor so prevažali tudi po rekah, npr. po Savi in Dravi. Za povezovanje rek so gradili prekope in zapornice. S plovili so upravljali brodarji in čolnarji.
V poznem srednjem in novem veku so bili pomembni furmani ali prevozniki, ki so tovorili blago na vozovih s konjsko ali volovsko vprego.

Železna cesta

Železnica je prispela k nam v času prve industrijske revolucije v Habsburški monarhiji. Slavja ob uradnem odprtju proge leta 1857 v Trstu se je udeležil tudi sam cesar Franc Jožef.

Omenimo samo dvonadstropni borovniški viadukt skozi zahtevno Ljubljansko barje. Danes na viadukt spominja le še spominski steber.
Zanimivo je, da je z železnico prišla točnost in hitrost, zato je sledil porast prodaje žepnih ur.

Furmani, omnibusi in tramvaj

V Ljubljani so včasih vozili tramvaji. Še pred tramvaji so sredi 19. stoletja po Ljubljani vozili njihovi predniki, omnibusi (večnadstopna kočija). Na žalost tramvajev pri nas ni več. Prvi je zapeljal po Ljubljani leta 1901 in je vozil do leta 1958. Tramvaj je nadomestil fijakarje in kočijaže.

Sledili so trolejbusi, ki jih tudi ni več.
Pred 122 leti je inženir in izumitelj Anton Codelli v Ljubljano prvič pripeljal avto Benz-Comfortable in s tem začel zgodovino avtomobilizma na Slovenskem. Ljubljančani so se sprva bali hitrosti novega izuma, poimenovali so ga celo »hudičev voz«. Po poročanju tedanjih časopisov so se na ulicah ob srečanju z avtom od strahu stiskali ob zidove hiš.

Promet v zraku

Čez nekaj dni mu je uspelo letalo spraviti kar 12 m visoko in poleteti 600 m.