Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.

Pred referendumom bodo predstavili mnenja zagovorniki in nasprotniki ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zakaj je treba po njihovem to vprašanje urediti? Ali zakaj ne? Kaj se bo zgodilo, če bodo volivci zakonsko ureditev tega vprašanja na referendumu podprli, in kako bo urejeno to področje? Kaj pa če ga ne bodo? V oddaji, ki bo potekala v živo, lahko sodelujejo vsi uradno prijavljeni organizatorji kampanje, ki so pokazali interes za sodelovanje. Pogledali bomo tudi v tujino. Voditelj bo Igor E. Bergant.

Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev.

Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«.
Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino.
Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve.
S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes.
V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo.
Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja.

Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove.
Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih.
Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine.
Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.

Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje?
Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?

Pripravite se na eksplozijo zabave z oddajo, ki bo popestrila vaš nedeljski dopoldan – Žogarija.
Tokrat vas vabimo na gostovanje v OŠ Sostro iz Ljubljane, kjer se bomo prepustili nepozabnemu vzdušju, polnemu smeha, iger in ustvarjalnosti.
Pridružite se nalezljivi radosti otrok v razburljivih igrah, občudujte njihove plesne in pevske nastope ter spremljajte ustvarjanje PISEM SRC za dedke in babice.
Pripravite se tudi na tekmovanje z učitelji, v katerem bodo vsi skupaj preizkusili spretnosti in znanje na najvišji ravni.
V Kvizu znanja vas čakajo številne zanimivosti iz sveta mladih. Sledila bo slavnostna podelitev priznanj, daril in pokalov ob bučnem aplavzu gledalcev in navijačev.
Zabavajte se v odlični družbi Žogarije – oddaje, ki bo vaše srce napolnila s čarobnimi trenutki in nepozabnimi spomini.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Ponovno se posvetimo lesu in pokažemo nove načine, kako ga lahko kot nadvse dovršen element vkomponiramo v naša bivališča. In se pri tem zavedamo, da smo nekaj naredili za naše okolje in skupno bolj zeleno prihodnost.
Začenjamo s prenovo vrstne hiše iz 50-tih let, ki vas bo naravnost osupnila. Hiša, v kateri se moraš nekajkrat ustaviti ali še bolje sesti in se dobro ozreti naokrog, da zajameš in dojameš vse nivoje domiselnih rešitev. Arhitekti so lani za to svoje delo prejeli nagrado Zlati svinčnik za odlično izvedbo in BIGSEE nagrado v kategoriji stanovanjske stavbe.
Kaj če je družinska hiša prevelika in potrebna obnove? Pokazali bomo primer družine, ki se je po tehtnem premisleku odločila za novo hišo, narejeno povsem po njihovi meri in je pol manjša kot njihova prejšnja.
Koseški bloki, ki jih je zasnoval arhitekt Viktor Pust, so bili prvi terasasti bloki v Ljubljani. Še danes veljajo za eno najkakovostnejših ljubljanskih sosesk. Mlada družina, ki se je zaradi vseh prednosti naselja odločila svoje korenine pognati prav tu, se je osvežitve svojega stanovanja lotila v sodelovanju z notranjo oblikovalko.

Naš planet preplavljajo odslužena oblačila. A neverjetno hitra proizvodnja po izjemno nizkih cenah je mogoča le s premalo plačano delovno silo, delavca nevrednimi delovnimi razmerami in z zanemarjanjem okolijskih standardov. Kemični izdelki v tekstilnih tovarnah pogosto zastrupljajo delavce in lokalne prebivalce. Zaposleni pri znanih blagovnih znamkah pa pričajo o brezsramnem kopiranju modelov pri konkurenci, tudi za ceno sodnih postopkov, saj jim v tekmi s časom preprosto zmanjkuje možnosti za razvoj lastnih zamisli.

FAST FASHION: THE REAL PRICE OF LOW-COST FASHION / Francija / 2021 / Režija: Gilles Bovon in Edouard Perrin

Biografska zgodba o ameriški drsalki Tonyi Harding, ki je sodelovala v enem največjih športnih škandalov v zgodovini športa.

Tonya Harding, umetniška drsalka, ki se visoko vzpenja na ameriških turnirjih drsanja, zabrede v težave, ko se v njeno življenje vrne nekdanji soprog. Tonya se pripravlja na državno tekmovanje v umetnostnem drsanju. Z nekdanjim soprogom najameta nekoga, da bi zlomil nogo njeni nasprotnici Nancy Kerrigan. Ta poteza Tonyo omadežuje in ji uniči kariero.

Allison Janney je za stransko vlogo leta 2018 prejela zlati globus in oskarja.

Originalni naslov: I, TONYA
Leto produkcije: 2017
Država: ZDA, Velika Britanija
Žanr: biografska športna drama
Režija: Craig Gillespie
Scenarij: Steven Rogers
Igrajo: Margot Robbie, Caitlin Carver, Sebastian Stan, Julianne Nicholson, Allison Janney

Nemška dokumentarna serija v treh delih pojasni nastanek in razvoj Jugoslavije, zgodovinske razlike med njenimi narodi in življenje v času maršala Tita. Oriše tudi okoliščine, ki so bile vzrok za tragične dogodke ob razpadu nekoč skupne države v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi česar je zelo boleča preteklost na tem območju še kako živa.

THE BALKANS IN FLAMES / Nemčija / 2019 / Režija: Franziska von Tiesenhausen, Klaus Kastenholz in Veronika Mendler