Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmalu po izvolitvi kardinala Bergoglia za papeža se je pojavil izraz ‘Frančiškov učinek’, za delovanje, ki je začelo prežemati Katoliško cerkev. Zdi se, da je prav preprostost papeža Frančiška tisto, kar očara ljudi, zato so mu vedno bolj naklonjeni tako katoličani kot tudi drugače verujoči in celo neverujoči. Papežu Frančišku se namreč ni težko rokovati s komerkoli, poklepetati po telefonu z radovednim najstnikom, mimogrede romarki s tal pobrati izgubljena očala in pustiti otroku, da se igra na njegovem stolu. Hkrati voditelje držav odločno opozarja, da so predvsem v službi svojih državljanov, duhovnike, škofe in kardinale pa poziva k večji odgovornosti in predvsem k boljšemu zgledu vernikom. Kakšen je pontifikat papeža Frančiška in kako odmeva v našem prostoru, o tem se bomo pogovarjali tokrat v oddaji Sveto in svet.
V Katoliški cerkvi bo potekal teden molitve za duhovne poklice, ki se bo končal 25. aprila, na svetovni dan duhovnih poklicev. Papež Frančišek je 19. marca, na god svetega Jožefa, v poslanici zapisal, da nam ta svetnik kaže tri pomembne lastnosti duhovnih poklicev: sanje, služenje in zvestobo. Dodal je: »Zaradi pandemije je tudi duhovniško in posvečeno življenje zaznamovano s krhkostjo, trpljenjem, negotovostjo in strahom. Da bi bila celibat ali deviška poklicanost znamenje lepote in veselja v ljubezni, je potrebna zrelost. Le Gospod lahko oblikuje odprta srca, zmožna velikih vzgibov in velikodušnega razdajanja, srca, sočutna v tolažbi in trdna pri krepitvi upanja.« Število duhovnih poklicev pri nas po letu 2009 upada, v tem letu le nekaj mladih odkriva redovni poklic. Kaj je razlog? Ali mladim služenje Bogu in bližnjemu ni več izziv? Z nami bodo diakoni, ki so se odločili, da se bodo dali posvetiti v duhovnike. V času epidemije se iz stisk in želje po oznanjevanju Boga rojevajo tudi nove zamisli. Med njimi je digitalni projekt Emavs teologa Roka Piska. Dr. Irena Avsenik Nabergoj pa v tretjem znanstvenem delu o Judih v evropski kulturi išče odgovore na vprašanja trpljenja in smrti, ki so v ospredju vsake religije, in spodbuja k sočutju do trpečih in drugače mislečih.
Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.
V posebnem času ukrepov zaradi širjenja covida 19 mladi doživljajo hude stiske. Med njimi narašča število poskusov samomorov. Želijo si bližino prijateljev in sočutje staršev. Ali ima Bog prostor med mladimi? O tem bomo govorili na nedeljo Božjega usmiljenja. Prvi kristjani so se zbirali, lomili kruh in praznovali Kristusovo vstajenje od mrtvih. Razumevanje največjega krščanskega praznika lahko osvetlimo z različnih zornih kotov. Pred 150. leti se je rodil teolog, pisatelje, urednik, dramatik in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Bil je prijatelj Plečnika. V župnišču v Trnovem je zbiral kulturnike in bil leta 1926 med ustanovnimi člani Slovenskega centra PEN.
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki. Predstavili bomo misleca Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija. Sledijo pa razmišljanja puščavnika Antona Velikega o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
»Kristus je vstal in živi! Vstali bomo iz grobov stisk tudi mi!« V veliki noči močan sij zarje prežari temino. Žene, ki so z bolečino v srcu in s solzami v očeh še v mraku prišle k Jezusovemu grobu, so se vrnile domov z novim spoznanjem: »Kristus je vstal in živi! Vstali bomo tudi mi!« Diakon Janez Kurnik bo to novico ob aleluji ponesel faranom v župnijo svete Barbare v Slovenskih goricah. Idrijčanka Metka Pavšič pa z optimizmom na gledališkem odru in kot socialna delavka pri starostnikih v domu krepi upanje, saj se naše življenje s smrtjo ne konča. Naj bo velika noč za vse nas dan vstajenja iz grobov brezčutnosti in brezbrižnosti.
TV Slovenija že od marca 2020, v času pandemije, pripravlja nedeljske prenose bogoslužij iz mariborske stolnice. V sodelovanju z mariborskim nadškofom Alojzem Cviklom in stolnim župnikom Markom Veršičem jih pripravlja ustvarjalna ekipa Regionalnega studia Maribor.
Nadškof metropolit Alojzij Cvikl bo blagoslovil velikonočne jedi v mariborski stolnici.
Na veliki petek bomo spremljali pobožnost Križevega pota, ki jo bo vodil papež Frančišek.
Predstavljamo praznik pesah ali pasha – to je spomin na dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Značilni način praznovanje je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha. Danes je veliki petek – spominski dan Jezusove smrti na križu. Z evangeličani bomo odkrivali vsebino in duhovni pomen praznika.
Na cvetno nedeljo kristjani z odprtimi srci začenjamo zadnji postni teden, čas zadnjih priprav na največji krščanski praznik. Velika noč tudi letos bo. Razmere so posebne, a jo bomo praznovali. Na cvetno nedeljo kristjani z odprtimi srci začenjamo zadnji postni teden, čas zadnjih priprav na največji krščanski praznik. Božja beseda, obredi, spletne spodbude nam prinašajo vrsto usmeritev, kako naj se na praznike duhovno pripravimo. Z molitvijo, dobrimi deli in obiskom obredov poglabljamo stik z Bogom. Ta je iz ljubezni do nas umrl na križu, da bi nas odrešil vezi greha. To je vera kristjanov. Zato lahko na veliko noč svobodni iz vsega srca zapojemo veselo alelujo. V moči srečanja z živim vstalim Kristusom, kot Marija Magdalena pri praznem grobu, postanemo tudi mi velikonočni dar za drugega.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Od 19. marca 2021 do 26. junija 2022 bo v Katoliški cerkvi leto družine. Papež Frančišek bi rad spodbudil k skrbi za družine in k podpori zakoncev. Zato bo 19. marca razglasil leto, posvečeno družini. Trajalo bo do 26. junija 2022 in se končalo z desetim svetovnim srečanjem za družine v Rimu. »Ali je bila družina kdaj tako v srcu človeštva, kot je danes? V srcu Boga, od vedno. Današnja kultura prav na tem področju v mnogočem odpoveduje, ko pozablja, kako dragocen je dar, ki ga družina daje družbi. Oslabitev družine pomeni oslabitev družbe,« pravi duhovnik Bojan Ravbar. Papež Frančišek je pred petimi leti po dveh škofovskih spodbudah, o poklicanosti in poslanstvu družine, izdal apostolsko spodbudo z naslovom Radost ljubezni. Tudi Dikasterij za laike, družino in življenje želi v tem posebnem letu s knjižico predlogov spodbuditi škofije in župnije k izboljšanju priprave na sklenitev zakonske zveze in okrepiti pomoč staršem pri vzgoji otrok ter spremljanje zakoncev v krizi. Urad za družino pri Slovenski škofovski konferenci pa 19. marca vabi k slovesnemu začetku leta družine in slovenskega tedna družine, ki bo potekal v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani in ga lahko spremljate po spletu. Na njem bodo predstavili družinsko pastoralo v Cerkvi na Slovenskem.
Neveljaven email naslov