Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Osebno razmišljanje, ki ga avtor sam tudi interpretira. Nagovori se osredotočajo na bivanjska vprašanja s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.
Osebno razmišljanje, ki ga avtor sam tudi interpretira. Nagovori se osredotočajo na bivanjska vprašanja s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
Letos je minilo 20 let od prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Obisk vseh treh tedanjih škofij je trajal od petka, 17. maja, do nedelje, 19. maja 1996, pod geslom: »Oče, potrdi nas v veri«. Se spomnite, kako je bilo? Le pogledujete si v tokratni posebni oddaji Obzorja duha.
Cerkev sv. Antona, v istoimenski vasici, stoji ob stari prometnici, ki je povezovala Koper in Istro. O bogati zgodovini pripoveduje freska, ki je datirana v isti čas, kot znani Mrtvaški ples v Hrastovljah. Cerkev krasi tudi obnovljen baročni oltar. V župniji pa so ponosni tudi na šolo, ki je odprla svoja vrata pred 150 leti.
Člani Rimsko Katoliške Cerkve so veliko pripomogli k neodvisnosti naše države. V boj Teritorialne obrambe so se vključili tudi duhovniki, marsikatero župnišče pa je postal skupni dom za vse, ki so hrepeneli po svobodi. Ob četrti stoletnici samostojne Slovenije bomo ovrednotili doprinos vodstva Katoliške Cerkve k zgodovinskemu trenutku. Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je 20. decembra 1990 v osrednjem Dnevniku na TV Slovenija pozval Slovence k udeležbi na plebiscitu in h glasovanju za samostojno Slovenijo. Na slavnostni prireditvi ob razglasitvi samostojnosti je blagoslovil lipo, simbol slovenstva. V trenutku molitve pa so mu izključili mikrofon. Tako se je začela zahtevna pot sodelovanja vodstva Katoliške Cerkve z vodstvom mlade države. Kljub vsem napetostim si je nadškof prizadeval za mednarodno prepoznavnost neodvisne Slovenije. Kakšen je danes odnos med slovensko državo in Katoliško Cerkvijo? Sveti sedež je bil med prvimi, ki je 13. januarja 1992 priznal samostojno državo Slovenijo in vplival na njeno vključevanje v mednarodno skupnost. Pri slovenski kraljici, Mariji Pomagaj na Brezjah so se tudi letos zbrali bolniki in invalidi. Za dostojanstvo življenja do smrti so v Ljubljani odprli Ljubhospic. V Župniji Ljubljana- Kašelj pa blagoslovili nove zvonove. V letu usmiljenja pa dobrih zgledov sočutja med nami ne manjka!
Nekdanji nadškof in ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar pooseblja dobroto, usmiljenje in ljubezen do Boga in sočloveka v slovenski katoliški Cerkvi in slovenski družbi. Le redko se najde kdo, ki bi temu hotel ali mogel oporekati. Dr. Šuštar je slovenski in evropski prostor zaznamoval s svojim verskim in družbenim poslanstvom. Bil je mož, ki slovensko Cerkev dvignil iz socialistične sivine in jo popeljal ponovno v središče slovenske družbe. Ob enem pa je na svoj umirjen, prefinjen in diplomatski način odločilno prispeval k slovenski osamosvojitvi in priznanju Slovenije. Ob 25. letnici slovenske osamosvojitve bomo v oddaji spregovorili o tem velikanu slovenskega naroda.
Papež Frančišek bo od 24. do 26. junija obiskal Armenijo. V revno, a zgodovinsko bogato deželo se bo odpravil na povabilo glavnega patriarha in katolikosa vseh Armencev Karekina II, civilnih in katoliških oblasti. Apostolsko potovanje pa ima tudi mednarodno in politično razsežnost. V kraju Zizernakaberd se bo poklonil žrtvam genocida, ki se je zgodil med leti 1915 in 1918. V Osmanskem cesarstvo so v množičnih pobojih in gladovnih marših ubili milijon in pol Armencev, Grkov in Asircev. Papež je lani za označitev dejanja za genocid, sprožil nezadovoljstvo Turčije. V Armeniji živi danes tri milijone prebivalcev, 95 odstotkov je Armencev. Okrog 8 milijonov pa je razseljenih po vsem svetu. V pretežno gorati deželi so se naselili Armenci leta 1000 pr. n. št. Med njimi sta delovala apostola Tadej in Bartolomej. Gregor Razsvetljeni pa je leta 301 krstil armenskega kralja. Zakaj bo sedaj papež obiskal dragulj krščanska potopljen v muslimanski svet, pa boste izvedeli v oddaji. Z reportažo se vam bomo oglasili iz zaključnega praznovanja 10. obletnice Novomeške škofije. Novinarka Natalie S. Fenollere vam bo ob knjige Prebujenje gospodične Prim odkrivala poslanstvo kristjanke v medijih. Predstavil se vam bo mladinski zbor iz Besnice. Ob zaključku oddaje pa si oglejte v letu usmiljenja kapljico sočutja.
Oddajo posvečamo priznani slovenski pesnici Vandi Šega, ki je izdala svoj prvi roman z naslovom Nikogaršnja. Z izjemnim socialnim čutom in z mehkim, liričnim izrazom nas sooča z najtežjimi življenjskimi temami in išče odgovor na vprašanje ali znamo zaceliti rano tudi takrat, ko je bolna duša?
Najbolj obrobna generacija so mladi. Na njih nas spomni v izrednem letu usmiljenja papež Frančišek. Pri odraščanju se srečujejo z mnogimi stiskami zaradi zastrupljenega okolja, ranjene družine, nepripravljenosti za življenje, brezposelnosti, odsotnosti Boga. Starši, pod pritiskom hitrega ritma življenja, nimajo časa za pogovor in družinske aktivnosti. Otroci so prepuščeni digitalnim medijem, ulici, zapadajo v odvisnost in kriminal. 75 milijonov mladih je tudi brez dela. Med vrsto dejavniki je razlog tudi neprilagodljivost ali pomanjkanje poklicne in strokovne izobrazbe. Marsikomu je danes mar za mlade. Med njimi so redovnice in redovniki Salezijanci. Obiskali jih bomo v njihovih centrih po Sloveniji in se vam s pogovori oglasili z Rakovnika v Ljubljani. V ustvarjanje lepšega sveta in pomoč drug drugemu pa se dejavno vključujejo mladi tudi sami vključujejo z ustvarjalnostjo in darovi.
Življenjske izkušnje in modrost starejših ljudi so lahko zgled in spodbuda za pravilno življenjsko pot mlajših generacij. O medgeneracijskem sodelovanju in upoštevanju svetopisemskih načel so spregovorili člani Evangelijske krščanske cerkve. V nadaljevanju oddaje bomo spoznali gospoda Olega Križanovskija, ki je pri svojih 93 letih poln radosti, optimizma in neizčrpne vere v življenje.
Od 16. do 27. junija bo potekal na grškem otoku Kreta zgodovinski koncil Pravoslavnih Cerkva. Pa ne vseh, katerim pripada 400 milijonov pravoslavnih vernikov. Le 14., ki so v družini grško-pravoslavnih avtokefalnih Cerkva. Kaj lahko pričakujemo od prvega koncila po letu 787? Nanj so se začeli pripravljati na prvi vse-pravoslavni konferenci leta 1961 na Rodosu. Zakonca Tavčar-Rebula sta praznovala 65 let zakonske zveze. Ob tam pa napisala knjigo Dve mladosti-ena ljubezen. Ob zaključku Šmarnične pobožnosti bomo obiskali Župnijo Kranj-Drulovka, kjer so se spomnili tudi starejših. Ob spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu bomo spomnili, da je potrebno padle dostojno pokopati, predvsem pa se notranje spraviti. V kolumnu se nam bodo oglasili Slovenci iz izseljeništva.
Biljana je stara srednjeveška župnija in najstarejša župnija v Brdih. Cerkev v Biljani se v pisnih virih prvič omenja leta 1233. Nahaja se v središču vasi, na nekoliko vzvišenem prostoru. Velikost kaže na poseben položaj, ki ga je biljanska cerkev uživala kot prafara za večji del Brd. Freske za stranskim oltarjem dokazujejo, da je bila prvotna cerkev enako velika in nekajkrat večja od ostalih cerkva na tem območju v času gotike.
Neveljaven email naslov