Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob zaključku sinode v Vatikanu bo Katarina Vukovič v oddaji Sveto in svet z uglednimi gosti spregovorila o dosedanjem pontifikatu papeža Frančiška. V javnosti se pogosto pojavljajo vprašanja o spremembi cerkvenega nauka, ki jih sprožajo ravnanja in izjave papeža Frančiška. Pa je sprememba cerkvenega nauka sploh mogoča? Ali so pričakovanja javnosti sploh realna in kaj o tem menijo strokovnjaki?
Oddajo posvečamo Dnevu reformacije. Poznavalci zapuščine Primoža Trubarja so spregovorili o aktualnosti reformacijskega duha v današnjem času. Evangelijski kristjani pa so praznik obeležili s koncertom z naslovom Stati in obstati.
31. oktober nas spomni na Luthrovo reformacijo, ki se je na Slovenskem širila med meščanstvom in plemstvom. Protestantsko cerkveno organizacijo in bogoslužje je nato prepovedala protireformacija. Cesar Jožef II. pa je v 18. stoletju izdal zelo pomenljiv dokument za celotno Evropo. S tolerančnim patentom je v svojem cesarstvu omogoči tudi evangeličanom Augsburške veroizpovedi organiziranje občin, gradnjo cerkva in javno obhajanje bogoslužja. Klarisa Marija Kozinc, z redovnimi imenom s. M. Imakulata, je tako zaznamovala Francozinjo Daniele Gatti, da je o njen napisala knjigo. V letu posvečenega življenja bo o poslanstvu redovnic in redovnikov razmišljal generalni vikar kapucinskega reda br. Štefan Kožuh. Papež Frančišek pa je v Rim povabil Rome z vsega sveta. Srečanja so se udeležili pod vodstvom Petra Kokotca tudi Romi iz Slovenije.
Šentanel je naselje nad Prevaljami v Občini Prevalje. V župniji deluje mešani pevski zbor, ki se je 1998 poimenoval po Luki Kramolcu. Nedeljsko mašo bo iz omenjene župnije, na praznik vseh svetih, daroval župnik Jože Hrastnik.
Kristusovo oznanilo se ne širi samo preko besed, temveč mora vključevati celotno življenje in preiti v dejanja ljubezni. Dragi prijatelji, ne bojte se ponuditi vašim vrstnikom srečanja s Kristusom. Kličite Svetega Duha: On vas bo vodil, da boste vedno bolj spoznavali in ljubili Kristusa in vam bo dal ustvarjalnost za širjenje evangelija.
Z dnevom reformacije v Sloveniji obeležujemo rojstvo slovenskega jezika. Letošnje osrednje bogoslužje ob tem prazniku pripravljajo v Moravskih Toplicah, kjer bosta bogoslužje vodila Geza in Aleksander Erniša.
Reformacijo in evangeličane v Sloveniji povezujemo s knjižnim jezikom, prvo slovensko knjigo in prvo omembo pojma Slovenec. Vse prevečkrat pa se pozablja na bit evangeličanske misli, ki veruje in poučuje, da je edina pot do razodetja posameznikova, osebna vera brez posrednika med človekom in Bogom. Pred praznikom reformacije, se bo Katarina Vukovič pogovarjala z evangeličanskim škofom Gezom Filo.
Osrednja tema oddaje je namenjena predstavitvi bogoslužja in drugih dejavnosti Reformirane evangelijske cerkve. To je majhna krščanska skupnost, ki izvira iz protestantske tradicije, dejavni pa so na številnih področjih. Duhovna skupnost Oriš - energije narave temelji na izročilu afriške duhovne tracije. Z njihovo svečenico Jasmino Awodiran Gbenga smo se pogovarjali o njenem osebnem pogledu na vero in duhovnost.
Red bosonogih karmeličank in karmeličanov praznuje 500 let rojstva Terezije Avilske. Cerkvena učiteljica je s svetim Janezom od Križa temeljito prenovila pravila reda. Red je nastal na gori Karmel v Sveti deželi, kamor so se že od nekdaj umikali moški v samoto in v molitev. V 12. stoletju so se povezali v skupnost in napisali pravila reda bosonogih karmeličanov. Ženska skupnost je nastala na Nizozemskem, leta 1452. Danes živi 1150 sester v 830 samostanih, v strogi klavzuri, odmaknjene od sveta, v molitvi. K nam so prišle v 19. stoletju. Setre imajo skupnosti v Mirni Peči in Sori, od koder se vam bomo oglasili.
Oddaja bo posvečena skladatelju Stanku Premrlu, ki se ga spominjamo ob 50. obletnici smrti. Najbolj znan je po uglasbitvi državne himne, bil pa je tudi eden najbolj plodovitih skladateljev in avtoriteta, ki je zaznamoval slovensko glasbo v prvi polovici in sredini 20. stoletja. V oddaji bomo predstavili njegovo življenje in delo, slovensko sakralno glasbo in zborovsko petje, ki je velja za najbolj množično obliko kulturnega udejstvovanja Slovencev.
V oddaji predstavljamo misijonarje, ki so se posvetili oznanjevanju vere v Sloveniji: zakonski par s Poljske iz Krščanske skupnosti Jehovove priče in štiri mlade Američane iz Cerkve Jezusa Kristusa Svetih iz poslednjih dni.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
V uvodu oddaje bomo na kratko spoznali japonsko tradicionalno religijo Šintoizem. Osrednja tema skuša odgovoriti na vprašanje odnosa med etiko in duhovnostjo. Aleksandra in Mehyar sta pripadnika Bahajske verske skupnosti. Spregovorila bosta o svoji skupni življenjski poti in o vrednotah, ki ju povezujejo.
Leta 1898 je bil dr. Anton Bonaventura Jeglič imenovan za ljubljanskega nadškofa. Bil je zavzet pastir in aktiven oblikovalec družbeno-političnega prostora. Filozofski tokovi, znanstvena odkritja in industrializacija so prinašali številna socialna vprašanja. Znotraj Cerkve so mnogi želeli prenoviti teološki študij in versko življenje duhovnikov in vernikov. Leta 1905 je nadškof Jeglič ustanovil Zavod sv. Stanislava v Ljubljani, kjer se je šolalo mnogo slovenskih izobražencev in cerkvenih dostojanstvenikov. Ob ustanovitvi pa je nadškof dejal: »Zavod, moja ljubezen, dosti bolečin, pa tudi veselja sem imel z njim. Dolgo sem ga nosil v srcu«. Jegličev dnevnik, ki je te dni izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, pa nam bo odkril še drugačen obraz nadškofa, doslej nepoznan. Pred 150. leti se je rodil skladatelj in orglar Ignacij Hladnik. Brata Prašnikar sta zavzeta zbiralca nabožnih predmetov. Bogoslovci, ki bodo v mesecu oktobru prejeli prvo stopnjo mašniškega posvečenja, pa vam bodo odkrili poklic diakona.
Evangelijski kristjani so na srečanju z naslovom » Reformacija srca« spregovorili o nujnosti odpuščanja in sprave med Slovenci. O begunski krizi pa bosta spregovorila Maja Ahac, vodja humanitarnega društva Adra in mag. Zmago Godina, predsednik Krščanske adventistične cerkve v Sloveniji.
Kot nekoč Izraelci, prihajajo v želji po življenju v obljubljeni deželi Evrope, begunci. Mnogi iščejo mir, drugi ekonomsko in politično zatočišče, vsi pa boljšo prihodnost. Kakšen odnos naj imajo do beguncev, ki prestopajo naše meje, kristjani in muslimani? O tem beremo v Svetem pismu in Koranu. K čemu pa jih pozivajo verski voditelji, pa bo tema oddaje Obzorja duha. Od 24. septembra do 4. oktobra je Socialna akademija pripravila vrsto dogodkov na temo »V iskanju dialoga«. Učitelji, vzgojitelji in kateheti so se zbrali na Slomškovem dnevu na temo »Kdo hoče drugega vneti, mora sam goreti«. Ob emonski krstilnici pa so praznovali god svetega Hieronima. Škofje bodo od 4. do 25. oktobra v Rimu razpravljali na generalnem zasedanju o poklicanosti in poslanstvu družine v Cerkvi in sodobnem svetu.
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu stoji nad križiščem, ki z državne ceste vodi proti Gorici. Župnija povezuje vernike treh vasi, samega Štivana, Devina in Medjevasi. Ob reki Timavi je bilo že v antiki več templjev, kraj pa je bil pomembno pristanišče. Zaradi bližine Ogleja je krščanstvo tu prisotno že od prvega stoletja. Ob izviru Timave je stal znameniti benediktinski samostan, ki je po volji sv. Pavlina Oglejskega odigral pomembno vlogo pri pokristjanjevanju Slovencev. Iz tega samostana je znan dragoceni evangeliarij, ki ga hranijo v Čedadu. Nova štivanska cerkev sv. Janeza Krstnika iz katere oddajamo, je bila zgrajena leta 1932 kot vojna odškodnina. V prvi svetovni vojni je namreč soška fronta tekla skozi Štivan in stara gotska arhidiakonska cerkev ob izviru Timave je bila hudo poškodovana. Nova cerkev je bila grajena v romansko-toskanskemu slogu, notranjost pa je povsem različna, saj je cerkev poslikana in opremljena v zelo preprostem simbolično-figurativnem slogu. Černigoj je uprabil posebno tehniko - izpraskanice.
Neveljaven email naslov