Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bogate izkušnje iz strojegradnje so bile temelj za nastanek podjetja Strojplast, ki ga je leta 1990 ustanovil Alojz Križan. Danes inovativna ekipa več kot 20 sodelavcev snuje vedno nove rešitve na področju strojegradnje. Specializirani so za izdelavo avtomatiziranih linij za termokrčljivo pakiranje, industrijskih varilnikov in peči, njihove stroje najdemo povsod po svetu. Pomemben del gostinske ponudbe pa je kader, a ga močno primanjkuje. Poklic gastronom je zelo ustvarjalen, hkrati pa tudi zahteven. To dobro vedo mladi na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
prekmurska ljudska Zrejlo je žito prekmurska ljudska pesem, ki poje o globoki žalosti ženske, ki nima ljubega: "Zrejlo je žito, je žuta slama, žalostna dekla, kaj nemaš lüboga." O izzivu, kako je biti ženska, in iskanju ženske moči se bomo pogovarjali z Romano Ercegović, ki je v predstavi Persefona besedilo pesmi Zrejlo je žito preubesedila. Poglobili se bomo v obredno dimenzijo te prekmurske pesmi in raziskali arhetipe, ki jo izgrajujejo. O tem, kako se ta skladba umešča v glasbeno izročilo Pomurja in o imbalah, ob katerih zvoku se pogosto zapoje ta pesem, pa se bo tekel pogovor z glasbeno pedagoginjo Smiljo Baranja.
Najstarejši avto v Sloveniji je piccolo iz začetka dvajsetega stoletja. Hranijo ga v Tehniškem muzeju Slovenije. Preostalih 12.400 registriranih starodobnih avtov pa je spravljenih v garažah svojih lastnikov. Če sem prištejemo še druga starodobna vozila – motorje, kolesa, traktorje –, imamo v Sloveniji več starodobnikov na število prebivalcev kot na primer v Nemčiji. Kdo so posamezniki, ki imajo radi starodobnike, kako skrbijo zanje in koliko pravzaprav to tudi stane, v tokratni oddaji Ah, ta leta!
V Evropi ima vsako gospodinjstvo v povprečju 70 elektronskih naprav, od katerih jih 10 ni več v uporabi ali so pokvarjene. Elektronske naprave, ki po uporabi postanejo e-odpadki, vsebujejo številne plemenite in redke kovine. V milijonu mobilnih telefonov je vgrajenih 34 kg zlata, 16 ton bakra in 350 kg srebra. Koliko teh snovi se reciklira? Na Kemijskem inštitutu so razvili ekološko sprejemljivejše recikliranje zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov in recikliranje platine. Na Inštitutu Jožef Stefan reciklirajo magnete z uporabo vodika. Litij je nujen za izdelavo baterij v električnih vozilih. Kako pa poteka njegovo recikliranje?
Na obali Ankarana je v začetku prejšnjega stoletja zaradi ugodne klime počasi zrastlo Obmorsko okrevališče, iz katerega je nastala danes priznana sodobna Ortopedska bolnišnica Valdoltra s 190 posteljami in šestimi operacijskimi dvoranami. Kipar Mato Tijardović je pred pol stoletja v majhnem slavonskem kraju Ernestinovo ustanovil mednarodno likovno kolonijo, vendar takrat ni razmišljal o tem, koliko umetnikov bo tja privabil vsako poletje. Miki je projekt Zveze za varstvo otrok v Kemptnu. V varstvo lahko takoj po koncu pouka pridejo otroci, stari od šest do deset let, sprejmejo pa jih, kot bi bili tukaj doma. V Ampezzu, mestecu sredi Karnije, ki šteje le 900 prebivalcev, je bil pred kratkim ustanovljen doživljajski botanični vrt Lumina Milia, ki obiskovalce podnevi in ponoči vodi po krožni učni poti, dolgi skoraj dva kilometra.
Gregor Novak je že kot študent elektrotehnike verjel v zeleno prihodnost na področju energije. Izkušnje je nabiral v državnih energetskih podjetjih, leta 2007 pa je sprejel izziv in soustanovil Skupino Sonce, ki se ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn in drugih trajnostnih produktov, kot so toplotne črpalke in električne polnilnice. Doslej so izvedli več kot 4.000 projektov, pomembna prelomnica je bila tudi ustanovitev prve slovenske stoodstotno samooskrbne vasi Zavrate pri Radečah. V skupini je danes 26 podjetij – 20 v Sloveniji, tri v Estoniji, dve na Hrvaškem in eno na Malti. Pred petimi leti je z mednarodno ekipo, v kateri je že več kot 100 redno zaposlenih in še 150 pogodbenih sodelavcev, pretresel tradicionalne vzorce poslovanja v energetiki. Vzpostavil je SunContract, prvo energetsko tržnico na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
JESENSKA OPRAVILA V SADOVNJAKU Sadje, kolikor smo ga letos pač pridelali, smo pobrali in shranili. Pred zimo je treba poskrbeti tudi za drevesa, da bodo pomlad pričakala zdrava in vitalna. VRTNARSKA DRUŽINA ROJC V tednu, ko se spominjamo svojih najbližjih, predstavljamo zgodbo družine Rojc. Pripoveduje jo Peter Rojc, upokojeni vrtnar iz kraja Hudo blizu Radomelj. Ko je raziskoval svoje družinsko drevo, je ugotovil, da je v njihovi družini veliko vrtnarjev... IZKOP SLADKEGA KROMPIRJA Iz grebenov smo sladki krompir pri družini Plohl Krevh že pobrali, nedavno ga je izkopal tudi Jernej Mazej. V ilovnati zemlji je gomolje krompirja z vijoličastim mesom iskal kot zaklad. POLPETI IZ SLADKEGA KROMPIRJA Vsem, ki vas je raznovrstnost sladkega krompirja navdušila, ponujamo izviren recept za polpete.
Hotel Plesnik že vrsto let velja za eno najlepših točk s pogledom na Logarsko dolino in Kamniško-Savinjske Alpe. Družina Plesnik si zelo prizadeva za ohranitev tradicije hotela. Tudi v Krznarstvu Eber v Ljubljani prisegajo na tradicijo in na več kot stoletne izkušnje v krznarstvu. Danes je v Sloveniji v sekciji predelovalcev kož, ki šteje okoli 60 članov, krznar izjemno redek poklic. Zakon o delovnih razmerjih in tudi novela Zakona o tujcih pa bosta morala znova v državni zbor, ker je Državni svet zanju izglasoval veto. Svetniki so kot glavni razlog navedli neskladnost postopka priprave in sprejemanja novele s pravili socialnega dialoga.
Predstavljamo pri nas redko pasmo psov – pumi. Opozarjamo na eno od pogostih oblik tumorja pri psih – sarkom mehkega tkiva. Obiskali smo ljubiteljico britanskih kratkodlakih mačk. Svetujemo, kako negovati dlako irskih setrov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kako Slovenci razumemo sami sebe, potem ko je med nami 700.000 Trstenjakovih knjig? Kakšne so vrednote, skozi katera nas prepoznava ali vzpostavlja Trstenjak? Nekateri pravijo, da je bil Anton Trstenjak zadnji “renesančni človek”, saj njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka, antropološka, filozofska ter teološka dela. O tem, kako je nastajala Trstenjakova vizija slovenskega človeka, bo tekel pogovor z direktorjem Trstenjakovega Inštituta dr. Jožetom Ramovšem, pater dr. Karel Gržan pa nam bo osvetlil, ali se danes še držimo Trstenjakovega gesla "za človeka gre". Skozi hojo po Rožniku pa bomo Trstenjakovega duha spoznali skozi besede humanistke dr. Mance Košir.
Po dolgem potovanju z letalom skozi časovne pasove potrebujemo nekaj dni, da se privadimo na nov čas. Razlog je, da smo zmotili izločanje melatonina, ki usklajuje našo biološko uro. Hormon melatonin pri ljudeh in živalih nastaja v posebni žlezi v možganih kot odziv na temo, svetloba pa zavre njegovo izločanje. Pri ljudeh se lahko uporablja za zdravljenje bolnikov s kroničnimi motnjami spanja ali daljše nespečnosti pri ženskah v menopavzi. Ali je varen tudi kot prehransko dopolnilo? Pri živalih vpliva na menjavo dlake in perja ter s tem povezano reprodukcijo. Kakšna je še njegova vloga pri živalih in ljudeh? Glejte Ugriznimo znanost!
V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je tradicija nadaljevala v Tovarni vijakov Plamen. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje, kot jim pravijo. Pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Poleg fotografije je njegova velika strast še zbiranje starih fotoaparatov. Solkanski most je železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu in tako predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, tej na videz neprivlačni, a za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.
Sevniški Stilles, družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva, je danes svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Po zamenjavi lastnikov in lastniškem vstopu uprave so v zadnjih desetih letih postali pomemben igralec pri opremljanju najbolj prestižnih svetovnih hotelskih verig; so eno redkih podjetij, ki naročnikom ponuja celovito storitev opremljanja hotelov, od priprave potrebne dokumentacije do zaključnih gradbenih del. Poslujejo v več kot 30 državah sveta; na tujih trgih danes ustvarijo kar 94 odstotkov prihodkov. Razvoj usmerjajo v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko. Trenutno končujejo do zdaj največjo, 8-milijonsko naložbo; zgradili so novo halo, postavili nove linije za proizvodnjo križno in modularno lepljenih plošč, ki jih bodo proizvajali po načelu krožnega gospodarstva, ter sončno elektrarno, da bi postali čim bolj energetsko neodvisni.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Številne zasebne megajahte so opremljene s pohištvom, ki so ga izdelali v družinskem podjetju Bobič Yacht Interior, a visokotehnoloških izdelkov zaradi pogodb o zaupnosti ne razkrivajo. V prihodnjih letih načrtujejo podvojitev prihodkov in povečanje števila zaposlenih. V Idriji, mestu čipk, smo obiskali Lidijo Anzelm, ki ustvarja v čudovitem ambientu idrijskega gradu. O tem, da je klekljanje živo, pa priča tudi dejstvo, da je klekljanje čipk v Sloveniji, ne samo v Idriji, vpisano na Unescov seznam nesnovne dediščine. Z Darkom Sajkom, generalnim direktorjem Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, pa smo se pogovarjali o težavah in izzivih v lesnopredelovalni industriji.
Kakšen vpliv imajo živali na družinsko življenje in tudi na življenje otrok v Zavodu Planina, bo jasno na začetku oddaje. Nadaljevali bomo z jesenskim Ljubljanskim barjem, s solarnim dermatitisom pri živalih in končali z lepotcem pasme tornjak. Škoda bi bilo zamuditi. ozivalih@rtvslo.si
Ste opazili, da ne morete več brati knjige, če je ne odmaknete daleč od oči? To so prvi znaki »starovidnosti« oziroma pešanja vida zaradi starosti. Žal to ni edina težava, ki jo lahko očem in našemu vidu prinese starost. Gost oddaje Ah, ta leta!, oftalmolog dr. Marko Hawlina, bo razložil, katere so najpogostejše bolezni oči pri starejših, kakšni so njihovi simptomi in kako jih lahko zdravimo ali lajšamo.
Biobanke so organizirane zbirke človeških bioloških vzorcev in njimi povezanih podatkov za uporabo v medicinskih raziskavah. Prve so se prve pojavile šele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja na Islandiji. Ena največjih in najbolj znanih biobank v Evropi, ki hrani 20 milijonov različnih vzorcev človeškega materiala, je v Gradcu v Avstriji. V Sloveniji imamo več manjših biobank, ki so del posameznih raziskovalnih ustanov. Predstavili vam bomo biobanko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, v kateri je več kot 7000 vzorcev bolnikov za več kot 20 različnih bolezni. Kaj vse lahko raziskovalci odkrivajo s pomočjo vzorcev v biobankah?
Znamenita Knafelčeva markacija in eden od simbolov slovenskega planinstva je leta 1922 vpeljala enotno označevanje planinskih poti. Ta likovno izčiščeni in popolni znak daje obiskovalcem gora občutek varnosti, predvsem pa zagotovilo, da so na pravi in vzdrževani poti. Slikovito rudniško jezero v kraju Megyer-hegy na severovzhodu Madžarske slovi po svoji slikovitosti. S pečinami, ki ga obdajajo, ustvarjajo pogled na čudovit naravni rezervat. Beloglavi jastreb je na Hrvaškem zelo ogrožen. Zavetišče v vasi Beli na Cresu ga želi z usposobljenimi in izkušenimi prostovoljci rešiti. Poškodovane ptice pripeljejo v središče za okrevanje, ko so pripravljene, pa jih izpustijo v naravo. Tako vsako leto rešijo približno dvanajst ptic. Čezoceanske regate so velik izziv jadralnega športa. Tekmovanje Ocean race, ki ga organizirajo od leta 1973, velja za najtežjo in najzahtevnejšo preizkušnjo v tem športu. Danes se v tem nekoč povsem moškem okolju preizkuša tudi vedno več žensk.
Neveljaven email naslov