Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rast prebivalstva na svetu in podnebne spremembe odpirajo tudi vprašanje, kako bomo v prihodnje pridelovali hrano. Na Finskem se pojavlja vse več zagonskih podjetij, ki že imajo vizijo pridelave hrane v laboratorijih. V Avstriji vidijo prihodnost v prehrani tudi z vzgojo žuželk, na Portugalskem pa iščejo nove možnosti v morju , tudi z vzgojo morskih kumar, ki na trgu za kilogram danes dosegajo ceno 4000 evrov.
V evropski prestolnici Bruselj, se ne odvija samo visoka evropska politika ampak tudi zanimivi projekti aktivnega državljanstva. Parada nevladne organizacije Zinneke, vsaki dve leti poveže različne kulture in je del kohezijskega projekta v okviru katerega so prostovoljci obnovili tudi staro, zapuščeno tovarno kolekov, kjer nastaja vse potrebno za parado.
S predsednikom uprave Pomurskega sejma predstavimo letošnji kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Naša ekipa je spremljala ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obisku treh koroških kmetij, ki so jih prizadele avgustovske ujme. Govorimo o projektu za pospeševanje ekološkega kmetijstva, ki ga izvaja FKBV s partnerji. Vinogradniki in sadjarji ocenjujejo, da je bila letošnja pridelovalna sezona ena najtežjih v zadnjih desetletjih. Oddajo zaključimo s predstavitvijo projekta DIGIGOZD.
POLETNE DEKORACIJE Z VRTA Videti je, kot da bi toplo poletje letos šele nastopilo..., zato smo s Sabino Šegula pripravili nekaj možnosti namiznega okrasja, ob katerem bo počitek na terasi ali balkonu še lepši. Cvetje naberemo na domačem vrtu ali bližnjem travniku, dodamo ga lahko v ogrodje iz vej, z listjem prekrite steklene kozarce ali ob posodo s svečko proti komarjem. PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ Do sredine septembra potikamo pelargonije in tako razmnožimo nam ljube balkonske rastline. Izberemo čvrst poganjek, s katerega odstranimo liste, cvetove in popke. KO DREVO ŽIVLJENJA ZRASTE PREVISOKO Kaj storiti, ko drevo življenja v dnevni sobi zraste previsoko in se krošnja začne tiščati ob strop. Najbolje ga je odrezati, iz delov stebla pa narediti nove rastline. Sobnih juk ne sadimo na prosto, za vrtove so primerne druge vrste. V puščavah raste yucca brevifolia, bolj znana pod imenom Joshua Tree. Posneli smo jo v ameriški Dolini smrti.
Spoznavamo pasmo Japonska Akita, oziroma Akita Inu, ki spada med najstarejše avtohtone japonske pasme psov. Obiskali smo srečen dom dveh posvojenih psičk. Predstavljamo prizadevanja Društva za lepše mačje življenje Vojnik. Spoznavamo rogatca – sladkovodno akvarijsko ribo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Danska nudi podporno okolje številnim zagonskim podjetjem s čimer spodbuja mlade k podjetniškim idejam. Frederike in Simone tako razvijata svojo idejo o higijenskih pripomočkih iz industrijske konoplje ter verjameta da bosta kmalu prepoznavni na globalnih trgih. Italijanski start up iz Bologne razvija idejo digitalnih zasebnih oblakov. Skupina mladih Avstrijcev , ki verjamejo v prihodnost z obnovljivo energijo, pa je razvila sistem lokalne izmenjave in prodaje obnovljive energije.
glasba in besedilo Andrej Šifrer Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln. Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.
Katastrofalne poplave so v letošnjem avgustu povzročile ogromno škode tudi na kmetijskih površinah, pridelkih in gospodarskih objektih v različnih predelih Slovenije. Naše ekipe so pretekli teden v SV Sloveniji in na Gorenjskem preverjale posledice poplav. S predsednikom KGZS se pogovarjamo o prvih ocenah škode in trenutnih razmerah v kmetijstvu. V primeru naravnih katastrof je potrebno poskrbeti tudi za živali ter se zavarovati pred zoonozami in kužnimi boleznimi. Podrobnosti nam predstavi uradni veterinar Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin iz Slovenj Gradca.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s pomočjo katere lahko na daljavo določijo diagnoze pri Alzhajmerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenj.
Slovenija je letos v središču vseh vremenskih ujm. Najprej nas je zadela toča z orkanskim vetrom, nato povodenj, ki je odnesla domove, zemljišča, živali, krmo. Strokovnjaki svetujejo kako na kmetijah postopati ob odpravljanju posledic poplav. V oddaji pa bomo predstavili še eno Zeleno ambasadorko - prostovoljko Taro Česnik, iz Društva Morigenos. V Triglavskem narodnem parku so predstavili dvajset let Biosfernega področja Julijske Alpe ter Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. V Cerknem so članice Rokodelske sekcije pri Društvu rejcev drobnice Idrija - Cerkno predstavile tkanje in predenje - ne le volne pač pa tudi slovenske svile. Na Colu nad Ajdovščino je tamkajšnje društvo Trillek ponovno pripravilo dogodek, ki mu pravijo preprosto - prikaz košnje po starem. Društvo »Vinol«, ki združuje vinogradnike in oljkarje iz Bertokov, Pobegov - Čežarjev, Sv. Antona v Slovenski Istri, je pripravilo enogastronomsko druženje, kjer so predstavili izkušnje in novosti s področja vinogradništva in oljkarstva. Za konec pa še o risih, ki smo jih naselili pri nas v okviru projekta Life lynx in o tem kako z njimi sobivajo kmetje
MLADI VRTNARJI PRI DELU Spoznavamo mlade vrtnarje, dijake celjske Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. Spremljamo jih pri praktičnem delu, nasveti njihovih mentorjev pa prav pridejo tudi drugih pri urejanju vrtov in okolice hiše. VRTOVI PO POPLAVAH Miša Pušenjak podaja prve nasvete, kaj storiti z razmočenimi vrtovi po poplavah... Daljši pogovor s strokovnjakinjo za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kmetijskega zavoda Maribor v oddaji Na vrtu, 19.8.2023. BOTANIČNI VRT V LINZU Ana-Marija Berk je med dopustom spoznavala tudi Avstrijo, natančneje mesto Linz, kjer je obiskala botanični vrt. MESOJEDE RASTLINE Na namočenih rastiščih pozno spomladi in poleti cvetijo tudi mesojede rastline, to so tiste, ki občasno premeteno oblikovane cvetove ujamejo tudi kakšno žuželko, ki jo pohrustajo. Ker so praviloma manjše rasti, jih pogosto pohodimo, zato previdno stopajmo pri sprehodu po travnikih...
V portugalskem ribiškem mestecu Penniche, se v okviru enega najmodernejših raziskovalnih centrov, ki deluje na področju trajnostnega razvoja morskih ekosistemov razvija projekt MARE, ki med drugim razvija tudi nove prehranske izdelke iz morskih organizmov.
S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; v zadnjih letih so za najsodobnejšo tehnično opremo namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, preostalo pa na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer uresničujejo vizijo »s polja v kozarec«.
Prvo avgustovsko oddajo Ljudje in zemlja smo posvetili hmeljarjem, saj vsako drugo nedeljo avgusta obeležujejo svoj praznik. Hmeljarstvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo, hmeljarji so zelo dobro organizirani. S pridelavo te aromatične rastline se ukvarja okoli 200 kmetij in tudi nekaj podjetij. Število pridelovalcev se je z leti sicer zmanjšalo, zato pa površine, posajene s hmeljem, ohranjajo na nekoliko pod 2000 hektarji. Obiskali smo Solčavsko kjer jim težave pri reji drobnice že več let povzroča volk in opozorili na pomen Kmetijskih strokovnih služb s prispevkom o 70. obletnici KGZ Ptuj.
MIRTA IN SORODNE RASTLINE Na Dugem otoku se v začetku poletja bohotijo mirta in podobne grmovnice. Mitro od drugih rastlin ločimo po obliki listov, plodov in tudi vonju. Spoznamo tudi jagodičnico, po hrvaško magunjo, iz katere jeseni skuhamo marmelado. Spoznamo še nekaj lepega otoškega cvetja. Z GAIO NA OBISKU: TREBLJENJE KAKIJA Miro Kerševan, ki je v spomin na pesnika Simona Gregorčiča osnoval tudi vrt, v Prvačini neguje preko 700 sadnih dreves. Kakih 100 mandarin ima in nekaj ostalih citrusov, fige, marelice in breskev. Kar 300 ima kakijev, ki jim poleti izraščajo bohotivke, nekatere veje je treba privezovati. HLADNA ŠPANSKA JUHA - GASPACHO Kljub več neurjem letos, ki je marsikje zmanjšal pridelek, pa nas plodovke že razveseljujejo z zorenjem tudi na prostem. Če se naveličamo paradižnikove solate, pripravimo presno špansko hladno juho – gaspačo. Okus oplemenitimo s kumarami, papriko, tomatilom, čebulo in česnom. Seveda pa ne gre brez osnovne sestavine gaspača... navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Miro Tomassini/besedilo Vlado Kreslin Tista črna kitara je izšla leta 1988 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. S Črno kitaro se je pričel preporod slovenske ljudske glasbe skozi rokovsko naracijo. Hkrati pa je Črna kitara v Prekmurju sprožila polemike, debate in osvetlila tudi romsko vprašanje. Gre za mitizacijo svobodnega romskega duha, podobno kot v filmu Cigani letijo v nebo? Skladba Tista črna kitara temelji na resnični zgodbi Kreslinovega očeta Milana, ki je kitaro kupil leta 1946 “za svojo prvo plačo”. Ko jo je pripeljal v Beltince, se je v vasi razširila novica o črni kitari v vasi in so si jo lokalni glasbeniki želeli izposoditi, tudi romski bendi, ki so igrali od vrat do vrat. Kreslina so še dolgo potem spraševali, “Gospod, tisto kitaro šče mate…” In kitara je tako postala mit.
Lorenzo je mlad Milančan, ki je razvil aplikacijo s katero si lahko mladi Italijani pomagajo pri odločitvah, kako gospodarno ravnati z denarjem, v današnjem času se morajo že mlade generacije zelo hitro izobraziti kako ravnati z varčevanjem in finančnimi naložbami v prihodnost.
Neveljaven email naslov