Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lorenzo je mlad Milančan, ki je razvil aplikacijo s katero si lahko mladi Italijani pomagajo pri odločitvah, kako gospodarno ravnati z denarjem, v današnjem času se morajo že mlade generacije zelo hitro izobraziti kako ravnati z varčevanjem in finančnimi naložbami v prihodnost.
Kako lahko pri 17-tih dobiš idejo, da je potrebno ljudi ozavestiti o pomenu poznavanja finančnega sveta? Vsak dan se srečujemo z vprašanji, kam bi vložili sredstva, kako si zagotoviti dobro pokojnino, kje bi lahko privarčevali, pravi Lorenzo, mlad Milančan, ki je nedavno ustanovil startup podjetje »Finanz«. Dežela Lombardija močno podpira številna prizadevanja za ustanovitev novih malih in srednjih podjetij, še posebej na podlagi idej mlade generacije. V oddaji pa tudi zgodba o 15.letnem uspehu predvajanja oddaje Prava ideja/Podjetno naprej.
V zadnji julijski oddaji Ljudje in zemlja smo osrednjo pozornost namenili vremenskim spremembam, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo tudi v kmetijstvu. V studio smo povabili agrometeorologinjo, dr. Andrejo Sušnik, z Agencije RS za okolje, ki je v pogovoru pojasnila vzroke in posledice nastanka podnebnih sprememb. Cena pšenice letos ne bo pokrila proizvodnih stroškov, domači pridelovalci se borijo z ostro konkurenco iz tujine. Potrebno bi bilo urediti trg ekoloških žit, saj je tak način pridelave zahtevnejši in dražji, ne pa tudi donosnejši. Oddajo sklenemo s prispevkom o dosežkih žlahtnjenja na Biotehniški fakulteti.
HORTENZIJE Lepotice, ki se s cvetovi v barvni paleti od belih, pastelnih do vijoličastih lahko bahajo celo sto poletnih dni, predstavlja Klementina Tement. Hortenzije lahko imamo tudi v loncih, a mora biti potem nega še skrbnejša. Spoznavamo stare predstavnice, ki so nekoč krasile vrtove, pa najnovejše lepotice z različnimi posebnostmi. RAZSTAVA TROPSKIH RASTLIN Kakšno rastje najbolj ustreza poletjem, kot jih imamo pri nas, vidimo na razstavi sobnih rastlin, ananasovk in orhidej v Arboretumu Volčji Potok. Na potovanje po tropih nas z opisi značilnosti popelje Melita Miš Strgar. Med največjimi posebnostmi so cvetoče orhideje, nepopisno lepa družina, v katero uvrščajo več kot 30 000 vrst. JAGODNJAK Avgusta že lahko presajamo dobro ukoreninjene poganjke iz živic jagod. Sicer jagode, ki so veliki porabniki hranil, presajamo na vsaj tri leta. Za lažjo oskrbo in pobiranje pa je zdaj še čas, da si sestavimo preprost jagodnjak. OSKRBA PARADIŽNIKA Paradižniki že zorijo. Da ohranimo zdravje rastlin in plodov, upoštevajmo nekaj nasvetov Miše Pušenjak: izbirajmo sorte, odpornejše proti boleznim, primerno posadimo, oskrbujmo s kalcijem in odstranjujmo zalistnike. navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Matteo je študiral v šolah s katerimi danes, kot pravi, uresničuje javno poslanstvo in dijakom s svojim startup-om omogoča, da poleg šolskega kurikuluma dobijo še dodatna nova znanja komunikacije in digitalizacije.
Vinska klet Quatro Rayas v regiji Castilla in Leon je s pomočjo evropskih skladov za regionalni razvoj razvila projekt staranja njihove avtohtone sorte vina z blagovno znamko Longverdejo. S tem so nadgradili kakovost vina kleti Quatro Rayas, zagotovili nova delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in prispevali svoj delež k razvoju regije. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju smrekovih izdelkov – Smrekovit.
Tokratna oddaja LIZ bo nekaj posebnega. Z našim reportažnim vozilom bomo odšli na vas, med ljudi. Obiskali bomo Krajevno skupnost Korte. Domačini nas sprejemajo z največjim veseljem. Pokazali bodo, kaj znajo in imajo. Korte z okoliškimi zaselki so ena največjih krajevnih skupnosti na Primorskem. Znani so po dobrem vinu, vrhunski kakovosti oljčnega olja, zelenjavi, mandljih in ostalih dobrotah narave. Pohvalijo se lahko z bogato kulturno dediščino, ohranjenim narečjem, z nošami, z znanim kaštelirjem nad Kortami, starim zaselkom, kjer je prelep pogled na Sečoveljske soline in okolico. Obiskali bomo turistično kmetijo Medljan, kjer imajo sodoben konjeniški center, šli bomo v Novo vas, prestolnico česna, posebej bomo spregovorili o kaštelirju, pa še kaj se bo našlo. Seveda ne bo šlo niti brez nastopa otrok v domačem narečju in prijetne glasbe. V nedeljo, 23. julija opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
SABININ POROČNI ŠOPEK Poročni dan mora ostati v spominu kot poseben, predvsem odsevati želje bodočih mladoporočencev. Zlasti neveste že z izbiro obleke poskrbijo za edinstvena čustva ob poroki, simbolni pomen pa ima tudi poročni šopek. Posebnega, s kančkom presenečenja, si je za sodobno nevesto zamislila dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja. DEKORACIJA NA POROKI Za slavnostne poročne sprejeme pogosto okrasimo tudi notranjost prostorov. Branka Dragović iz Črne gore si je za pozdrave svatom za preddverja, hotele, poročne dvorane zamislila igrive, barvite aranžmaje. Slogovno in barvno so seveda usklajeni z nevestinim šopkom in dekoracijo na mizah. SUŠENJE ZELIŠČ IN CVETLIC Ko smo že pri šopkih: na sprehodih po čim manj okrnjeni naravi utrgajmo kakšno divjo zel ali uporaben cvet. Če nam pot prekriža še kaka okrasna veja, smo že blizu čudovite obešanke. Podobne, kot si jo je za sušenje in okras na terasi omislil strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. LUKASOV POKONČNI POROČNI ŠOPEK Poročni šopek, kot ga vidi Nizozemec Lukas Jansen, dolgoletni učitelj floristike, je lahko preprost. Tokrat je sestavil nenavadnega, pokončne oblike. Za svatbe ne vztraja več pri tradicionalni beli barvi, ampak šopek prilagodi modnim smernicam – to so tudi številne žive barve, pisane kot življenje pred mladoporočencema. navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Friderike in Simone, sta takoj po študiju v danskem mestecu Odense, kjer je ustvarjal svoje pravljice tudi Hans Christian Andersen, ustvarili svojo pravljico. Z materialom iz industrijske konoplje razvijata proizvodnjo higienskih pripomočkov, ki jih želita uveljaviti na evropskem trgu.
besedilo Matija Zemljič–Slavin /glasba Jakob Aljaž Oj, Triglav, moj dom je pesem, za katero je besedilo napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin«. Matijia Zemljič je živel daleč od gora, vendar je vseeno to goro začutil kot simbol domovine. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa.
Zagonsko podjetje FineHeart iz Bordeauxa v Franciji je v več kot desetih letih razvilo inovativni projekt, ki bo v prihodnjih letih prispeval k bolj kakovostnemu življenju bolnikov s težavami s srcem. Njihov cilj je na začetku pomagati 50 tisoč bolnikom v Evropi, trg pa se odpira še posebej na Kitajskem, kjer so že zaščitili svoj intelektualni patent. Projekt Flowmaker je neke vrste nadgradnja poznanega pacemakerja. Številni strokovnjaki, kardiologi v podjetju FineHeart bodo svojo inovacijo že oktobra začeli preizkušati tudi na ljudeh. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju gorske mehanizacije – Lavrih.
Konec junija je neurje s točo močno prizadelo kmetijske površine na območju občin Bled, Gorje in Radovljica. Na Hrvaškem so nedavno potrdili prve primere afriške prašičje kuge. Gre za nalezljivo virusno bolezen divjih in domačih prašičev, ki se vse bolj približuje tudi Sloveniji. Dan tehnike Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo Mesto je bil letos namenjen naravi prijazni pridelavi zelenjave in poljščin. Udeležili smo se srečanja ob trideseti obletnici pašne skupnosti, ki uporablja travne površine, namenjene smučišču na Pohorju. Na Ptuju so vinarji pripravili srečanje in širši javnosti predstavili vinorodni okoliš Štajerske.
STANETOVI PUŠPANI Že pred nekaj desetletji so ga pred dunajsko palačo Schönbrunn izzvale umetelne oblike, v katere so pristrigli pušpane. Nato pa je na domačem trgu odtrgal prvi potaknjenec in ga posadil. A se ni ustavil le pri enem grmu. Koliko jih ima, kako jih oblikuje in razmnožuje, nam bo zgovorni dolenjski glasbenik iz skupine Henček razložil in pokazal v tokratni oddaji. POLETNO SAJENJE Nekaj pridelka, posejanega ali posajenega spomladi, na vrtovih že pobiramo. Praznih gredic se izogibamo, zato Fanči Perdih iz Amaranta svetuje, da si za poletje pripravimo zalogo lastnih sadik in dosajamo sproti. Izvedeli bomo, kaj je zdaj še mogoče posejati in posaditi, kako pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija senčiti rastline in še veliko drugega. OLJARNA IZ ISTRE V istrskih Balah so že pred skoraj stoletjem mlela mlinska kolesa. Z danes zastarelim mehanizmom, ki je gnetel in mešal oljke, so stiskali dragoceno oljčno olje. Grubićevi ob novo posajenih še vzgajajo večstoletne oljke, ki dragocenemu olju dajejo poseben okus. navrtu@rtvslo.si
Obiskali smo nov Center o delfinih v Piranu. Občudovali smo ptice, ki poletje preživljajo na in ob Račkih ribnikih. Odpravili smo se v Center sodobnih umetnosti v Celju, kjer so dobrodošli tudi psi. Svetujemo kako pravilno in dobro poskrbeti za morske prašičke. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Šolski center Vejle, v istoimenskem danskem mestu je inkubator mladih idej. Danska vlada v zadnjih letih intenzivno podpira, da se mladi že takoj po osnovni šoli usmerijo v podjetništvo in jim zato nudi tudi nove tehnologije, da razvijajo svoja znanja.
Tudi v Španiji, še posebej na podeželju in tudi v največji regiji Castilla in Leon se soočajo s problemi staranja prebivalstva, mladi odhajajo v Madrid, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča komunikacijo pa tudi delo od doma. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila da ostane v mestu Zamora na meji s Portugalsko in tudi kot aktivistka prispeva k razvoju regije Catilla in Leon. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju inovativnih knjig – SmartiBook.
Zbrali smo nekaj utrinkov s 37. državnih kmečkih iger, ki so jih pripravili v Ločah pri Slovenskih Konjicah. S podpredsednico ZSPM osvetlimo podrobnosti o letošnjem izboru za Inovativno mlado kmetico ali kmeta. Na Koroškem smo obiskali ekološko kmetijo Dvornik. Ukvarjajo se s pridelavo žit in zelenjave. Opozarjamo tudi na nevarnosti, ki na goste prežijo na turističnih kmetijah.
KOZJANSKI VRT V STRMINI Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastnik Jože Franc je trajnice, grmovje in drevesa zasadil skupaj z ženo leta 1971. Še danes se večkrat na dan povzpne po strmih stopnicah, da pokosi, poreže, očisti in posadi kaj novega v divjem, a estetsko dovršenem vrtu. Zgodba o tem, kako je vrt nastal na izrazito skalnatem in strmem območju, ter spomini na nekatere darovalce potaknjencev in sadik. UBRANIMO SE POLŽEV Obilica dežja polže spodbuja še k večji aktivnosti in grizljanju naših posevkov. Počasi nam zmanjkuje zamisli, kako se jih ubraniti. Sebastjan Lipar bo na visoki gredi, kjer so si polži že privoščili veliko pridelka, preizkusil najnovejši domislici vrtičkarjev. Uporabil bo kanaletko za skrivanje električnih kablov, polže pa naj bi odvračal tudi baker. NASAD SIVKE V ISTRI V daljavi se svetlika morje, vonjamo pa predvsem sivko. Nasad se razrašča že deset let, z njim pa so si v odročni istrski vasici Deklevi ustvarili možnost preživetja. Nasad pomlajujejo tako, da odmrle grme sproti nadomeščajo. Sivko za stiskanje eteričnega olja žanjejo avgusta, nasad pa smo si ogledali spomladi. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov