Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 34. festival Dobrote slovenskih kmetij. Po nekajletnem premoru bodo prehranske izdelke s slovenskih kmetij tudi razstavili. Letos se na festivalu podrobneje predstavlja celjska regija. 12. maja je minilo 23 let od ustanovitve KGZS. O dosedanjem delu zbornice se pogovarjamo z Romanom Žvegliče, ki je sedanji predsednik te nevladne organizacije. Ob koncu oddaje predstavimo zgodovino vinogradništva na območju Ptuja.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Sprva majhno podjetje v Lovrencu na Pohorju je hitro raslo, tako da ima danes okoli 60 zaposlenih in proizvodnjo v Radljah ob Dravi. Na začetku so naredili deset hiš letno, zdaj pa jih toliko izdelajo v pičlem mesecu. Brez pridnih rok pekovskega mojstra ni dobrega kruha, pa pravijo v pekarni Hlebček pri Pragerskem. Tudi v učnih delavnicah Srednje šole za prehrano in živilstvo že navsezgodaj zadiši po svežem kruhu in pecivu. Pek je iskan in cenjen poklic, poudarjajo.
Obiskali smo »mačkarno« dveh zaljubljencev v mačke in spoznavali pasemski mački maine coon in ragdoll. V duhu evrovizijskega konca tedna smo obiskali nekdanja slovenska predstavnika na Pesmi Evrovizije – Manu in Mrajana Hvala in spoznali njunega kodra Guccija. Med prebivalci Tropske hiše tokrat govorimo o egiptovskih skakačih. Po Sloveniji ted ni pešači Francozinja Jessica s svojim konjem Zingalom. Pridružili smo se jima na delu poti. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Slovenci imamo radi naravo, najsi bo to sprehod po gozdu, igra z otroki na travniku ali urejanje domačega vrta. Toda veliko travnatih in gozdnatih površin pomeni tudi veliko prostora, na katerem se zadržujejo klopi. Ti mali zajedavci lahko, ker prenašajo resne bolezni, postanejo velik problem. Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Lymsko boreliozo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki, za klopni meningoencefalitis pa ni zdravila, lajšamo lahko le simptome te hude bolezni, pred katero se lahko zaščitimo le s cepljenjem. Kakšni so simptomi pri obeh boleznih, kako ju zdravimo, s kakšnimi dolgotrajnimi posledicami se spoprijemajo preboleli in zakaj je pomembno, da klopa čim prej odstranimo, je le nekaj vprašanj, na katera bo v studiu odgovorila infektologinja dr. Petra Bogovič. O svoji izkušnji boja z lymsko borelizo in o njenih posledicah pa bo pripovedoval gozdar Jože Prah.
Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti. V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
V bavarskih smučarskih središčih, kot sta Oberjoch v Allgäuu in Brauneck pri Lenggriesu, tarnajo nad pomanjkanjem snega, zato so se odločili ponuditi različne turistične alternative. In tako nastajajo pohodniške vasi. Ko se nežna plesalka edinstvenega akrobatskega plesa spusti na zemljo, postane odločna aktivistka. Nikolina Komljenović iz Zagreba je članica mednarodnega projekta umetnikov, ki se borijo proti žici na državnih mejah. Sto dvajset let stara sinagoga v Szegedu je druga največja na Madžarskem in četrta največja v Evropi. Njen prepoznavni videz odraža barvitost in sposobnost asimilacije judovske skupnosti. Lene fotografije je naslov projekta analogne fotografije, ki sta ga zasnovala tržaška fotografa Alessandro in Matteo. Lenobo določita kot željo po fotografskem slogu, ki dopušča prostor za odnos med fotografom in subjektom.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
Na Ptuju so ob koncu aprila pripravili tradicionalni Slovenski vinogradniško - vinarski kongres. Ob predstavitvi aktualnih raziskav so udeležencem podali tudi smernice razvoja za v prihodnje. Z gostom v studiu se pogovarjamo o dozorevanju ozimnih žit in setvi koruze. Analize Evropske komisije so pokazale, da je skoraj polovica medu, ki ga uvozimo v EU ponarejenega. Čebelarji želijo v prihodnje kakovosten evropski med zaščititi s primerno kontrolo in oznakami. Zlata trsna rumeniai je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je razširjena v vseh vinorodnih evropskih državah. V Sloveniji ogroža obstoj vinogradništva in vinarstva predvsem na SV delu države.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Popravljanje sprva motornih koles je bila strast Zorana Resnika že od malega. Z veliko odrekanja, vztrajnostjo in nabiranjem izkušenj v tujini pa se je povzpel v vrh servisa in prodaje v motociklističnem in navtičnem programu. Napredna tehnologija zahteva vedno nova vlaganja v znanje, velika zaloga pa je lahko tudi past. Podali pa smo se tudi v svet vrtnarstva. Poklic, ki ob znanju terja veliko ljubezen do narave in lepega okolja. Obiskali smo mlade na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kjer krojijo smernice v floristiki in vrtnem oblikovanju.
Tokratno oddajo začenjamo z zgodbo o Maši, ki ima poseben odnos do vseh živali že od malega, obiskali smo vzrejno postajo pupkov in preverili lepoto na mednarodni razstavi psov v Mariboru. Da lahko tudi majhen kuža ogromno da, pa bo jasno v zgodbi o maltežanki Gini. ozivalih@rtvslo.si
glasba: Urban Koder Cvetje v jeseni je skladba Urbana Kodra, slovenskega skladatelja, dirigenta, džezovskega trobentarja in zdravnika, ki je tudi v celoti avtor filmske skladbe. Izšla je leta 1973, napisana pa je bila posebej za film Matjaža Klopčiča, ki nosi isti naslov. Izvajalec skladbe pa je najbolj znani slovenski citrar Miha Dovžan. Citre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi klavir malega človeka. Nekoč so bile doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem in ljudski godci so na njih igrali že v davnih časih (v Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem je godec Radovan igral na plunko).
Kaj pripelje človeka do tega, da se znajde na cesti? Preprostega odgovora ni. O brezdomcih na cesti in o tistih nevidnih, ki imajo streho nad glavo, a kljub temu nimajo tistega, čemur rečemo dom, se bomo pogovarjali z dr. Špelo Razpotnik, socialno pedagoginjo, ki se med drugim ukvarja s področjem socialne izključenosti, neenakosti, vključevanjem manjšin in brezdomstvom. Brezdomci so vedno odsev družbe, v kateri živimo. Kako se kot družba do njih obnašamo, kaj si o njih mislimo, kako jim prihajamo naproti in kako naše vedenje občutijo oni? Svojo zgodbo o tem, kako je postal brezdomec in kako je preživljal leta na cesti, bo z nami delil tudi 70-letni Janez Kompare, ki si je kot mlad fant, tako kot mnogi med nami, želel dobiti službo, si ustvariti družino in z njo živeti v miru in slogi. In vse to mu je uspelo. Dokler se mu ni zalomilo: izgubil je službo, nato tudi družino, nazadnje – po kratkih obdobjih bivanja pri sorodnikih in prijateljih – še streho nad glavo. V svojih srednjih letih je pristal na cesti. Toda s podporo Društva Kralji ulice – vse podporne programe društva bomo v oddaji tudi predstavili – mu je po letih spanja pod mostovi in zavetiščih uspelo prek Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana priti do neprofitne bivalne enote, kjer se končno počuti varnega in mirnega.
Superprevodnike, materiale brez električne upornosti, poznamo že več kot 100 let. Superprevodnost materialov dosežemo pri zelo nizkih temperaturah, pri okoli –200 °C. Skupini znanstvenikov iz ZDA pa je uspelo izdelati material, ki je superprevoden pri temperaturi 21 °C in tlaku 10.000 barov. Kaj nam bo to odkritje prineslo? Že danes imajo superprevodniki ključno vlogo v napravah za slikanje z magnetno resonanco in v pospeševalnikih delcev, kot je CERN. Zakaj so nekatere snovi dobri prevodniki, druge pa ne, ter katere snovi in pri katerih temperaturah lahko postanejo superprevodniki?
Oddajo začenjamo z aktualno temo , ... bonitetnimi točkami, nakar se sprehodimo po cerkljansko idrijskem koncu. Tradicionalno rejo lipicanca so vpisali na svetovni seznam nesnovne dediščine pri Unescu. Nosilka nominacije je Lipica, obiskali smo jih z našo kamero. Kmetje na severnem Primorskem zahtevajo temelji poseg v populacijo jelenjadi. Še posebej glasni so bili ob predstavitvi lovskega načrta na tolminskem. Bili smo v zamejstvu, kjer želijo vzpodbuditi pridelavo paradnega belega vina Collio izključno iz treh avtohtonih sort grozdja - rebule, malvazije in furlanskega tokaja.
MOGOČNA SLANOVA BUKEV Mogočna Slanova bukev – tako se imenuje po lastniku, v Pomurju raste že kakih 160 let. Ta vrsta ni primerna za hišna drevesa, kljub temu pa je razvejano, tridebelno drevo v gozdu zelo okrasno. VIŠINA SAJENJA SADIK Z Dragom Belcem iz podjetja Cornus spoznavamo, kako globoko sadimo posamezne skupine vrtnine. Najprej pohitimo s kapusnicami, ki jih v sadilno jamico posadimo do srčike sadike. STRUPENE, A ZANIMIVE KAČNIKOVKE Med kačnikovke spada približno 140 rodov in 4000 vrst. Med njimi so tudi flamingovec, filodendron, monstera. Tokrat si bomo na vrtu Rifnik pobliže ogledali zelo redko vrsto, kobrasto japonsko lilijo z zanimivim betičastim socvetjem. VELIČASTNA MAGNOLIJA IN GINKO Irena Bedrač na sprehodu z Boštjanom Režonjo v Pomurju občuduje še drevesa v parku v Hercegovščaku. Med izjemnimi sta magnolija in ginko, ki štejeta okrog 200 let. Zavidljive starosti pa ob vitalnosti sploh ne kažeta!
Aleš Babič je že pri 17 letih moral skrbeti zase. Izkušnja, kako preživeti z nizkimi dohodki, je bila ključna za odločitev, da se je podal na podjetniško pot. A to ni bilo tako preprosto, kot se zdi danes, ko ima njegovo podjetje Ekosen 25-odstotno letno rast. Obiskali smo tudi Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani, edino, ki pri nas izobražuje za poklic tiskarja. Čeprav so tisku konec napovedovali že pred več kot 20 leti, doživlja vse večji razcvet. In temu sledijo tudi v podjetju Grafex, ki ga vodi Matej Sešlar.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Ne glede na to, ali živimo v mestu ali na vasi, nas večina živi v neki skupnosti. Skupnost pa pomeni sobivanje z drugimi ljudmi, npr. s sosedi, kar je lahko ali dobro ali slabo. Kako bi dopolnili stavek v naslovu današnje oddaje: Sosed sosedu volk ali sosed sosedu brat? Se s sosedi prepirate zaradi nenehnega hrupa ali raje prijetno klepetate ob kavici? Kakšni sosedje smo Slovenci? V kakšnih sosedskih skupnostih živimo in kakšne odnose imamo s tistimi, s katerimi si delimo življenjski prostor, ki mu pravimo soseska? To so vprašanja, ki jih bomo v današnji oddaji Ah, ta leta! zastavili sociologinji doktorici Srni Mandič. Človek je družbeno bitje in potrebuje povezovanje v skupnosti. Koliko v resnici potrebuje sosedsko skupnost, smo preverili med stanovalci mestne skupnosti Fondovi bloki v Ljubljani. Kako pa se ljudje povezujejo v vaški skupnosti? Na Bregu pri Ribnici smo ugotovili, da vsi radi zavihajo rokave in poprimejo za delo, za druženje in zabavo v prostem času pa pogosto tudi na vasi zmanjka časa.
Neveljaven email naslov