Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z vodjo Centra za mačjo kulturo – Minami KAT , smo se pogovarjali o skrbi za starejše mačke. Ozrli smo se v zgodovino ponovne doselitve risov v slovenske gozdove, za tem, ko so veljali za pri nas že izumrlo vrsto. O usodi hrtov smo se pogovarjali s prostovolko društva Hrtji svet, ki se je pravkar vrnila z obiska zavetišča za hrte na Irskem. Obiskali smo ljubitelja pritlikavih koz, ki včasih prevzame tudi vlogo skrbnika pravkar skotenih kozličkov. Opozarjamo na opazovanje preleta žerjavov, ki se prav te dni prek Slovenije vračajo iz prezimovališč na gnezditvena območja Severne Evrope. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba in besedilo Marko Brecelj Buldožer je slovenska rockovska skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je koncertirala na področju celotne Jugoslavije. Skladba Rastemo sicer nastopa kot “obilni dodatek” na Breceljvem albumu Cocktail, vendar stoji tudi na samem začetku zgodbe slovenske avantgardne skupine Buldožer: “Začela je tleti ideja o novi zasedbi, vključno z imenom Buldožer, vzetem iz parodije na pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad (pa čeprav je to Buldožer), ki se je je domislil prijateljski pesnik Ivan Volarič Feo."
Tudi če pogosto obležijo umazane, polomljene in pozabljene, so igrače bistven del otroštva. Najljubša igrača z otrokom deli lepe trenutke in mu pomaga preživete težke. Igra je otrokova osnovna dejavnost in potreba. Igrača pa ni zgolj pripomoček, na katerega se igra osredotoča, ampak pogosto otrokov zvesti spremljevalec, prijatelj, sogovornik in zaveznik. Kako so se igrače in igre spreminjale v zgodovini, se bomo v oddaji Ah, ta leta!, najprej pogovarjali s strastno zbirateljico igrač Tatjano Bensa, kakšno vlogo imajo zasebne zbirke igrač pri ohranjanju naše kulturne dediščine pa bo pojasnila dr. Tanja Roženbergar iz Slovenskega etnografskega muzeja. Predstavili bomo tudi zbiralko igrač s Koroške. Od leta 2015 si lahko v Koroškem pokrajinskem muzeju v Radljah ob Dravi ogledate razstavo Gremo rinkico talat, ki je plod petih desetletij trajajočega raziskovanja in zbiranja igrač Majde Marije Sušek. Tudi v novejši zgodovini imamo nekaj primerov izvirnih igrač znanih slovenskih oblikovalcev in arhitektov. Ena takšnih je Konstrukta, izvirna igrača znanega slovenskega arhitekta in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, ki pa je luč sveta ugledala šele pred kratkim.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
glasba in besedilo Tomaž Domicelj Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu. Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?
Delo z ognjem in jeklom ter spoštovanje tradicije je vodilo enega redkih kovačev pri nas, Jožeta Krmelja iz Loške doline. Ljubezen do lesa in otrok pa je prinesla poslovno zamisel Andreju Rožmacu iz Logatca.
Tamara Sunarić, učiteljica razrednega pouka, je rada ustvarjala in raziskovala že v otroških letih. Pobudnica za izdelavo ročno izdelane interaktivne tihe knjige, ki je v celoti iz blaga in na vsaki strani ponuja novo didaktično aktivnost, je bila njena prvorojenka; ob spodbudi domačih je sprejela izziv, zamisel razširila in jo nadgradila v resen posel. Podjetje SmartiBook ima danes tri zaposlene in ponuja devet knjig ter štiri druge didaktične pripomočke, ki otroke spodbujajo k učenju različnih spretnosti. Knjige brez besed so primerne za različna starostna obdobja, tudi za dojenčke. Že v prvem letu so v podjetju ustvarili 100 000 evrov prihodkov; lani, ko so prodrli tudi na tuji trg, so prodajo skoraj potrojili. Izvažajo v Italijo, Nemčijo, na Češko in Poljsko, pripravljajo se na vstop v druge evropske države, odpirajo pa se jim tudi vrata na ameriški trg.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je pred dnevi pripravil strokovni posvet o varstvu trajnih nasadov. Sirarji na kmetijah so povezani v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije. Obiskali smo štiri njihove člane, ki jih bomo predstavili v naših oddajah. Organizacija združenih narodov je leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa. Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je preteklo soboto v Ljubljani organiziralo četrte Pislakove dneve. Gostili so svetovno priznanega biologa in čebelarja iz Amerike. V Veržeju smo v gozd pospremili mladega prejemnika priznanja za skrbno gospodarjenje z gozdom.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Obiskali smo hotel za pse – Rolfijev raj. V Tropski hiši smo tokrat spoznavali bogomolke in paličnjake. S predsednikom Društva za osvoboditev živali smo se pogovarjali o dodajanju insektov v človeško prehrano in kakšen odnos imamo do teh živali. Predstavljamo primer odličnega sodelovanja stanovalcev v naselju v Ljubljani, ki skupaj ohranjajo in skrbijo za zelene površine v njihovi okolici in za tamkajšnje živali. Ugotavljamo, kako se ptice prilagajo na življenje v mestih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Upokojitev in zaposlitev se na prvi pogled izključujeta, a ni nujno, da je tako. Čeprav ste morda že končali kariero, to še ne pomeni, da ne morete del svojega časa nameniti dejavnostim, ki vam prinašajo denar. Izboljšanje finančnega položaja je zagotovo pomemben vidik dela po upokojitvi, vsekakor pa ni edini in morda niti ne najpomembnejši. Na vprašanja kako, zakaj in kje poiskati delo bo v oddaji odgovarjal Mitja Pajek, idejni vodja spletnega portala SeniorDela. Za pravico starejših do dela se že dolgo zavzema tudi predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje, dr. Ana Krajnc, ki poudarja, da nihče ne bi smel ovirati pravice starejših do učenja in dela. Prisluhnili bomo tudi zgodbam petih upokojenk, ki so si bolj iz želje kot nuje po upokojitvi našle nove zaposlitve. Oddajo pa zaokrožimo s prispevkom o tem, kako spletni portal SeniorDela deluje in kako ga uporabljati.
Multipla skleroza (MS) je neozdravljiva bolezen, ki pride neopaženo, po tihem. Lahko se za nekaj časa potuhne, tako da človek pravzaprav pozabi nanjo, in potem nekega dne spet izbruhne. MS je ena od najpogostejših bolezni osrednjega živčevja pri mlajših odraslih. Že izraz multipla pove, da je to bolezen, ki ima več obrazov. Vsak bolnik ima svojo zgodbo, kako se je začelo, kako se je razvijalo in kakšno je trenutno stanje. Na svetu ima MS že približno 2,5 milijona ljudi, med njimi je več žensk kot moških. Diagnozo običajno postavijo med 20. in 40. letom starosti. Bolezen ni enakomerno razširjena po vsem svetu, po ocenah strokovnjakov pa se število bolnikov z MS veča z oddaljenostjo od ekvatorja. Scenaristka Anja Čuček, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Možganska kap je urgentno stanje v nevrologiji. Danes jo lahko preprečimo in ozdravimo. Pri tem pa je zelo pomemben čas. Prav zato je začel delovati tudi Republiški center TeleKap, ki ponuja bolnikom pregled preko videokonferenčne povezave z 11 regionalnimi slovenskimi bolnišnicami. Na ta način so specialisti vaskularni nevrologi na razpolago vsakemu bolniku, ne glede na to, kje se tak bolnik nahaja. Vsak bolnik doživlja možgansko kap na svoj način, kot nam bo povedal Jan Šilec, ki je doživel možgansko kap zelo mlad. Kljub bolezni in s podporo domačih je našel motivacijo za nove izzive v življenju, ki se danes vrti okoli glasbe.
Dokumentarna oddaja Očesne bolezni nas seznanja z nekaterimi najpogostejšimi tovrstnimi stanji. O preprečevanju očesnih obolenj, načinih njihovega zdravljenja ter o novem znanju in pridobljenih izkušnjah bodo spregovorili štirje pacienti in njihovi zdravniki. Osrednja pozornost bo namenjena sivi mreni, starostni degeneraciji rumene pege, zapori solznih izvodil in možnostim trajne odstranitve dioptrije. Pogledali boste lahko v notranjost operacijskih dvoran in obenem spoznali zgodbe tistih, ki so jim specialisti oftalmologi z uspešnimi strokovni posegi povrnili neovirano vidno zaznavanje sveta, z njim pa tudi kakovost vsakdanjega življenja. Urednica serije: Katja Stamboldžioski Scenaristka: Kaja Kokot Žanič Režiserka: Ita Obersnu
Družinsko podjetje Intra lighting, ki ga po treh desetletjih postopoma prevzema druga generacija družine Furlan, je uveljavljen globalni ponudnik arhitekturnih svetil in svetlobnih rešitev. Njihova svetila osvetljujejo prostore Ferrarija, Armanija, Rolexa, Adidasa, Googla in drugih svetovnih multinacionalk, hotelov, restavracij in trgovin. Vsako leto izdelajo dvesto tisoč svetil in ustvarijo več kot 33 milijonov evrov prometa. Izvažajo v 68 držav sveta; na pomembnejši evropskih trgih, v Združenih arabskih emiratih in v ZDA imajo tudi lastna prodajna podjetja. Skupina s 400 zaposlenimi je temelje za nadaljnjo širitev pred tremi leti postavila z novimi proizvodnimi prostori v Šempetru pri Gorici; selitev ter naložba v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje sta bili vredni okoli 12 milijonov evrov. Z rešitvami in razvojem so usmerjeni v zeleno prihodnost; njihovi izdelki so visoko reciklabilni, proizvedejo že skoraj 60 odstotkov lastne energije.
V medici se v zadnjih letih govori o novem pristopu k zdravljenju bolnikov, saj je že dlje časa znano, da ljudje različno presnavljamo zdravila. Odziv na zdravilo je lahko premajhen, lahko pa se pojavijo tudi hudi neželeni učinki, ki terjajo hospitalizacijo ali celo smrt. Odziv na zdravilo je povezan s številnimi dejavniki, med drugim tudi od genetske osnove bolnika. Zato v svetu in tudi v Sloveniji potekajo številne raziskave s področja farmakogenetike, ki raziskuje uspešnost zdravljenja in neželene učinke glede na genotip bolnika.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V kotlarstvu ni dovolj le velika fizična moč, ampak je potrebna ljubezen do kovine, pravijo v družinskem podjetju Kotlarstvo Godec. Spoznali pa boste tudi mlade cvetličarje s Srednje biotehniške šole v Mariboru.
Neveljaven email naslov