Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.
V prvem delu oddaje bomo ob Martinovanju govorili o letošnji letini grozdja in vina na Primorskem. Govorili bom o količini in kakovosti vina ter o izzivih, ki so pred vinogradniki in vinarji. Šli bomo tudi v zamejstvo, k mlademu vinogradniku iz Saleža. Bili smo na obiranju največjega nasada industrijske konoplje na Primorskem. Izvedeli boste vse ali skoraj vse o tej kulturni rastlini. Pa še o eni bomo govorili, o krompirju. Predvsem o iskanju novih sort, odpornih na vremenske spremembe, ki smo jim priča v zadnjiih letih. Krompir pa bomo tudi pripravili, tako, kot to počno na Pivškem in Bistriškem v zimskem času.
TINKTURA IN PRIPRAVEK IZ DIVJEGA KOSTANJA Divji kostanj so nabirali že naši predniki. Pri Podgorškovih pa iz njega še zdaj, ko iz sredice iztisnejo kar največ, izdelujejo tinkturo za blaženje tegob pri krčnih žilah in bolečih sklepih. S prahom iz posušenega divjega kostanja si pomagajo pri vnetem grlu. JEREBIKA ZA NAS IN PTIČE Grozdi jerebike dozorevajo visoko v krošnjah in nasitijo predvsem ptice. Ker pa so plodovi bogati z vitamini in delujejo protivnetno, iz njih pripravimo zanimivo ozimnico. Jasmina Pepel pravi, da so dostopnejše gojene sorte prav tako hranilne. Pojasnila bo tudi, zakaj moramo oranžne jagode toplotno obdelati. JEŽKOVA HIŠICA Pri nas živita dve vrsti ježev od 16 na svetu. Ta vsejeda žival je na gredicah lahko nepogrešljiv pomočnik, saj se poleg žuželk loti tudi polžev. Sebastjan Lipar pokaže, kako mu iz naravnih materialov postavimo enostavno prezimovališče, če nam ga uspe privabiti na svoj vrt. JAGODIČNICA Vsestransko uporabna je tudi jagodičnica, zimzelena sredozemska grmovnica. Letos so drobne, gozdnim jagodam podobne, a bolj kiselkaste plodove Krevhovi že konec septembra nabirali na Krku. Pripravijo džeme, sokove in 'zimski zdravilni liker'.
Predstavljamo pisano vrsto ptic, ki izvira iz Avstralije - Gouldovo amadino ali mavričnega ščinkavca. Obiskali smo Zavod Muri, ki je pred kratkim postal pravo zavetišče za mačke. Z gostjo smo se pogovarjali o boleči izgubi živalskega družinskega člana – muci Mici. Spomnimo tudi, da mačke v knjigah prevladujejo po številu tako glavnih kot stranskih vlog. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Izguba smisla, veselja, zanimanja, volje, upanja, v skrajni točki tudi življenja. Depresija je močno razširjena, a slabo razumljena duševna motnja. Zanjo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel kar vsak šesti med nami, ne glede na starost in spol. Ko ljudje pomislimo na Deso Muck, pisateljico, scenaristko, igralko in sploh vsestransko umetnico, depresija in žalost zagotovo nista prvi asociaciji. Njeno delo je bilo nasmejati ljudi in to ji je odlično uspevalo, čeprav je v sebi nosila žalost. Z nami bo delila izkušnje svojega spoprijemanja z depresijo, ki je njena največja mučiteljica, obenem pa tudi velika življenjska učiteljica. Z epizodami depresije se spopada že od otroštva. Ničkolikokrat je že padla v globoka brezna, a se je vedno tudi izkopala iz njih. Da ima depresija več obrazov, priča tudi zgodba 65-letnega Cvetka Tovornika, ki se z boleznijo spopada že več kot 25 let. S strokovno psihiatrično pomočjo in različnimi terapijami se je naučil s svojimi težavami uspešno spopadati. Tudi za Matejo Mlakar so bili v njenem boju z depresijo zmagovalna kombinacija antidepresivi, psihoterapija in skupina za samopomoč.
Zaradi višanja povprečnih temperatur se povečuje poraba energije za ogrevanje in hlajenje naših domov in drugih stavb. Večja proizvodnja električne energije, vsaj tiste iz neobnovljivih virov, pa dodatno povzroča podnebne spremembe. Kako se bo spremenilo naše podnebje in kako lahko temu prilagodimo dom, da bomo v njem še vedno udobno bivali? Kako lahko izoliramo stavbe? Koliko toplote zadržimo v stavbi z dodatnim slojem stekla na oknih?
Zasavje je bilo nekoč zelo zaznamovano z rudarstvom. Posebnost te regije so bile med drugim tudi rudarske kolonije. Muzej v Trbovljah jih predstavlja kot pomembno kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja rudarjev v preteklosti. Iztok Sitar je risar stripov, ilustrator in karikaturist. Teme, ki jih obravnava, so večinoma ogledalo družbe. Svoje zanimanje pa zelo posveča tudi raziskovanju zgodovine in teorije stripa. Severno in vzhodno od Ljubljane je še živa pečarska obrt. Viri pravijo, da naj bi imela ta v okolici Lukovice skoraj 200-letno tradicijo. Pri Avbljevih še izdelujejo pečnice tudi ročno, pečejo pa jih v zidani komorni peči na drva. Železniški muzej je nastal pred štirimi desetletji. Svoj prostor je dobil na mestu nekdanje ljubljanske kurilnice. Obiskovalec muzeja lahko spozna delovanje železnice, zbirko starih parnih lokomotiv in številnih apartur ter orodij, ki so danes pomembna tehnična dediščina. Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni očara prav vsakogar. Prečka jo kar nekaj znamenitih mostov z bogato zgodovino.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Tokrat zaključujemo tematski sklop, ki smo ga skozi vse leto pripravljali ob 150 letnici zadružništva v Sloveniji in 50 letnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Najprej predstavimo Kamniško zasavsko regijo v kateri že več kot 70 let deluje Kmetijsko gozdarska zadruga Litija. Gost v oddaji je predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Prvi del pogovora smo namenili zgodovini zadružništva in slabim razmeram v gospodarstvu, ki so narekovale ustanavljanje zadrug. Nadaljujemo v Medvodah, kjer že več kot 75 let deluje kmetijska zadruga, ki si je v času obstoja zagotovila trdno mesto med srednje velikimi slovenskimi zadrugami. Oddajo sklenemo s pogovorom o vlogi zadrug v današnjem času ter izzivih zadružništva v prihodnosti.
POBIRANJE KIVIJEV Le nekaj kvadratnih metrov terase na Bizeljskem na gosto prekriva 30 let stara brajda aktinidij. Osnova dobre vzgoje je, razloži inženir agronomije Primož Dececco, pravilno obrezovanje. Kivije pobirajo v suhem vremenu. Letos imajo rekordno veliko pridelka. Z GAIO NA OBISKU: POSPRAVLJANJE POSODOVK V idili in strmini Trnovega Hriba nad Laškim Jure Aškerc goji priročno zelenjavo in sadje, je pa tudi velik ljubitelj občutljivejših rastlin. Kako poskrbeti za posodovke pred zimo in jih okrepiti, da se ubranijo škodljivcev, ga pouči Nevenka Breznik Beton, strokovna sodelavka kluba Gaia. ČAJ IZ ARONIJE Posušene aronije so odlično dopolnilo sadnemu kruhu in pecivu. Irena Cigula pa je ugotovila, da se v taki obliki v čaju ne obnesejo. Zaupala nam bo, kako pripravi okusen čaj, v katerem porabi tudi enkrat stisnjene tropine.
Spremljali smo pasjo zobno asistentko, ki pomaga otrokom premagati strah pred zobozdravnikom. Obiskali smo Terme Sv. Martin na Hrvaškem, kjer zelo dobro skrbijo za živali – svoje mačke, z donacijami pa podpirajo tudi Zavetišče za zapuščene živali v Čakovcu. Svetujemo kakšna ležišča so primerna za določeno velikost psa. Spoznavamo čuka in pojasnjujemo, da to ni sovin mož. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Veselje, predanost in ljubezen do glasbe – pravi godbenik nikoli ne bo zamudil priložnosti za druženje in muziciranje. Godbeništvo ima pri nas bogato in dolgo tradicijo. V Sloveniji je več kot 100 nepoklicnih godb, v katerih amaterski in poklicni glasbeniki različnih starosti in različnih poklicev igrajo na pihala, trobila in tolkala. Poznamo jih vsi, saj jih lahko vidimo in slišimo ob številnih priložnostih, kot so prazniki, različni sprevodi, veselice, poroke in tudi pogrebi. Kako pridno delajo in vadijo, smo preverili pri članih Godbe veteranov Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju in pri članih kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Kaj pomeni biti godbenik in kako godba postane del tebe in je s tabo vse življenje, pa bo z nami v studiu delil tudi Bojan Burnik, član Veteranske sekcije Mengeške godbe.
Če se dotaknemo česa vročega, brez razmišljanja takoj umaknemo roko. Take hitre odzive na dražljaje imenujemo refleksi. Refleksni gibi so vnaprej gensko programirani in nas varujejo pred poškodbami. Organizirajo se lahko že na ravni hrbtenjače in za delovanje ne potrebujejo višjih možganskih centrov. Prvi refleksi se kot primitivni avtomatizmi pojavijo že v maternici in otroku pomagajo med porodom, pozneje pa tudi pri hranjenju in gibanju. Nekateri refleksi v prvem letu življenja pri dojenčku izginejo, pojavijo pa se novi. Kaj pomeni, če refleksi do določenega obdobja ne izzvenijo? Katere bolezni povzročijo odsotnost refleksov? Kako lahko reflekse merimo in izboljšamo?
V Karpatski kotlini se razprostira Velika nižina. Z ravnine se dvigujejo majhni in večji hribčki, ki veljajo za prave arheološke skrivnosti. Gomile so prave pričevalke daljne zgodovine in kulture teh krajev. Številne umetnine iz starega in častitljivega samostana Neustift v Brixnu so v preteklosti prodali, nekatere so bile ukradene, spet tretje so končale neznano kje. Danes je v teh prostorih svoje mesto našla razstava prav teh nekoč izgubljenih umetnin. Veliko so jih so odkrili po naključju, nekatere pa po dolgotrajnem raziskovanju končno našli. Dvorec Novo Celje je bil nekoč eden najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, a kljub temu že pol stoletja potrpežljivo čaka na nujno obnovo. Pri življenju ga ohranjajo različne kulturne dejavnosti Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Pred tremi leti so v Jadranskem morju našteli le še okoli dvajset primerkov školjke veliki leščur. Zdelo se je, da je vrsta izgubljena. Nato pa se je začel organiziran boj: školjke zdaj zbirajo in gojijo v puljskem akvariju pod nadzorom Hrvaškega veterinarskega inštituta.
Najprej se ustavimo na govedorejski kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, na kateri živijo in delajo tri generacije družine Bohinc. Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na KGZ Ptuj, nam pojasni pomen lisaste pasme v slovenski govedoreji. Povezovanju gorskih kmetij in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo je bila namenjena konferenca, ki so jo nedavno pripravili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zbrali smo nekaj odzivov na predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva 50-odstotno obdavčitev subvencij za kmetije na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Univerza v Mariboru s sodelujočimi partnerji zaključuje dvoletni projekt pod naslovom Visoko storilna trajnostna pridelava jabolk. Preverili smo, v kolikšni meri so cilji projekta doseženi.
ZLATA POROKA, IZRAŽENA V RAZSTAVI BUČ V vsaki buči Marija Bračun ugleda zgodbo. Tokrat z raznolikostjo teh jesenskih plodov oriše zlato poroko, ki jo praznujeta z možem. Lutka ženina nosi celo izviren suknjič. Iz razstavljenih buč sicer vsako leto poberejo semena za prihodnjo razstavo. NAGROBNI ARANŽMA Sebastjan Lipar se preminulih svojcev rad spomni tudi tako, da na njihove grobove za 1. november prinese rastlinje od doma. Tudi v pisanem nagrobnem aranžmaju v čudovito celoto sestavi precej zimzelenih, posušenih ali prav zdaj cvetočih rastlin z domačega okrasnega vrta. UPORABNA ČOKOLADNA AKEBIJA Pri nas dokaj neznan sadež, čokoladna akebija, nima okusa po čokoladi, pač pa je take barve njen cvet spomladi. Več o ovijalki pojasnjuje Jernej Mazej, kuharski mojster Ervin Podbregar iz mozirske restavracije Lesnika pa jo je v celoti uporabil za nenavadno sestavljeno jed. NOČ S ČAROVNICAMI (IN BUČAMI) Pri Podgorškovih iz bambusa in različnih vej, pisanih listov kakija in tulipanovca izdelajo okrasitev za noč čarovnic: od metle do lepih cvetov. Z njimi ozaljšane buče so najbolj osupljive v temi, ko se skozi umetelno izrezljane odprtine vidi soj svečk. navrtu@rtvslo.si
Svetujemo, katera dietna hrana je primerna ob določenih zdravstvenih težavah mačk. Z magistro odnosov med ljudmi in živalmi, se pogovarjamo o agresivnem vedenju mačk. Ob 1. novembru, ko se spominjamo ljubljenih, ki jih ni več med nami, spregovorimo tudi o žalovanju za našimi živalskimi družinskimi člani. Obiskali smo Ptujsko jezero, ki ga te dni lahko imenujemo tudi »labodje jezero«. Ponovno smo obiskali marmozetke v tropski hiši, ki se tam, glede na nov podmladek, zelo dobro počutijo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Vsak med nami je že ali še bo izgubil drago osebo. Izguba je ena od najbolj univerzalnih izkušenj, kljub temu pa je vsaka tudi popolnoma individualna, saj jo vsakdo doživlja drugače. Tako je tudi vsaka zgodba o izgubi edinstvena. Svojo nam bo danes zaupala pisateljica Azra Širovnik. Poslovila se je že od staršev, izgubila je sestro, pred nekaj meseci pa je odšla tudi ljubezen njenega življenja, mož Janez Širovnik. Svoje žalovanje opisuje kot obdobje hvaležnosti, saj je lahko 48 let preživela z najboljšim moškim na svetu. Pravi, da ji je bilo danih 48 let sreče, zato meni, da zdaj ni čas za pritoževanje in žalostne misli. Vendar se, kot je prepričana, ob odhodu ljubljene osebe zavemo lastne minljivosti, zato je marsikomu v tem obdobju žalovanja še posebno hudo. Sama skuša prav zaradi tega zavedanja svoje dneve napolniti s stvarmi, ki jih ima rada in ki sta jih z možem rada skupaj počela. Tako se ji zdi, da je še vedno ob njej. Z nami je svoje intimne občutke po smrti svoje žene delil tudi 81-letni Štefan Hlišč iz Novega mesta. Njegovo življenje zdaj teče v počasnejšem ritmu, a svojo Marijo močno pogreša. Že deveto leto ne mine dan, da ne bi bila z njim v mislih in da je ne bi obiskal na pokopališču ter se pogovoril z njo.
Otroci prebolijo približno deset virusnih okužb na leto. Najpogostejša nalezljiva otroška bolezen pri nas so norice, za katero vsako leto zboli od 10 do 14 tisoč otrok; do 15. leta jo preboli kar 90 odstotkov otrok. Otroci zbolevajo še za drugimi virusnimi in bakterijskimi izpuščajnimi boleznimi in okužbami dihal, prebavil in sečil. V preteklosti je bilo otroških bolezni več, a smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V Sloveniji so bili zadnji primeri otroške paralize pred več kot 40 leti. Zakaj otroci in odrasli zbolevajo za različnimi boleznimi in zakaj je potek istih bolezni pri otrocih lahko drugačen? Kakšna je razlika med imunskim sistemom otrok in odraslih?
Špela Čadež je mednarodno uveljavljena filmska ustvarjalka, ki zaseda s svojimi kratkimi animiranimi filmi pomembno mesto na festivalih po vsem svetu. Celoten opus njenih del predstavlja vrhunec sodobnega slovenskega avtorskega animiranega filma. Vrhunski slovenski gledališki in filmski igralec Marko Mandić gledalca nikoli ne pusti ravnodušnega. Njegov pristop k vlogi je lahko radikalen, predvsem pa vedno poln njegove energije in tudi brezkompromisnosti. Ilustratorka Marta Bartolj se je v svoji kratki karieri razvila v eno mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih ilustratork. Brezbesedna slikanica Kje si? ji je prinesla pomembne mednarodne in domače nagrade. Prepleteni zgodbi nadarjene in zavzete mlade glasbenice Elizavete Ilienko in mestne palače, ki stoji v zgodovinskem delu Izole in v kateri je glasbena šola, pripovedujeta, kako je palača Besenghi degli Ughi, zgrajena v letih od 1775 do 1781, dala zavetje glasbi in tudi prihodnosti. Raziskovanje vpliva cistercijanov na razvoj kulturne krajine pomeni velik delež materialne kulturne dediščine, saj vključuje tako spomenike kot celotne vasi in mesta. Galerija Božidar Jakac se je vključila v mednarodni projekt Cisterscapes, katerega cilj je povezovanje in ohranjanje kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi.
Neveljaven email naslov