Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V aktualni temi bomo govorili o izzivih, pred katerimi so primorska živilska podjetja. Z dolgoletno direktorico enega od teh smo posneli daljši intervju. Obiskali smo Oljkarstvo Ronki v Prvačini, izvedeli boste, kaj bo raslo na deponiji gradbenega materiala pod Črnim Kalom. Skočili smo v zamejstvo, kjer obirajo jabolka. Najprej pa bo na vrsti zgodba, ki druži Slovence tako v zamejstvu, kot na Primorskem. To so osmice. In le zakaj potem kažemo posnetke češkega glavnega mesta? Zato, ker se je zgodba osmic začela širiti po Evropi, bi lahko rekli ob dogajanju, ki se je odvilo v enem najlepših glavnih mest v Evropi.
JESENSKA VISOKA GREDA Irenina visoka greda je posajena tako, da višje rastline senčijo nižje. Pridelek je paradižnikov, jajčevcev in fižola, ki ga je nabrala za zadnjo letošnjo domačo obaro, je bil zato dober. Gredo je nekoliko obnovila, preden je vanjo posadila radiče. ZASADITEV V ZLATOLIČJU Nadaljujemo preurejanje in osvežitev okrasnega nasada v Zlatoličju. Z utrjene brežine je Sebastjan Lipar izkopal nekaj rastlin. Presadil jih bo na drug, bolj senčen prostor, ki ga bodo poživile tudi novo izbrane trajnice. PEKOČNOST ČILIJEV Izmed 40 sort čilijev, ki jih vzgajajo Legnarjevi, predstavljamo Žigov izbor najlepših in najbolj pekočih plodov. Žigo spremljamo ga od spomladi, ko je začel vzgajati 1500 sadik, ki že od avgusta, pa še zdaj, dozorevajo. BUČE: TEŽKE, LEPE IN DOLGE V Mozirskem gaju se na ogled še 'šopirijo' posebne buče. Vse res velike, pa težke, dolge ali preprosto – najlepše. Njihove sorodnice – lubenice, težke tudi kot povprečna odrasla ženska (64 kg), so lastniki že odpeljali domov. Po semena buč velikank, ki so tekmovale na 12. državnem tekmovanju, pa pridejo čez kak teden...
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Družinski zdravnik je nekakšen »vratar« v celotnem zdravstvenem sistemu, saj odloča o napotitvah na višje ravni zdravstva. Zdravnik, medicinska sestra in pacient naj bi z roko v roki gradili medsebojno zaupanje. Toda med epidemijo covida 19 se je ta pomembni odnos močno spremenil – osebni stik z zdravnikom so po večini nadomestila elektronska sporočila in posvetovanja po telefonu, po novem pa zdravstveni domovi vzpostavljajo spletne portale za elektronsko komunikacijo, ki naj bi nadomestili vzpostavljanje stika z zdravnikom po elektronski pošti. V zdravstvenih domovih so prepričani, da bo zdravstveno osebje z uvedbo novega spletnega portala zaradi zmanjšanja administrativnih opravil pridobilo dodaten čas, ki ga bo lahko namenilo obravnavi pacientov. V oddaji bomo prikazali prednosti, ki jih prinaša portal, ter način registracije in uporabe portala. S specialistko družinske medicine dr. Darinko Klančar bomo v studiu spregovorili o statusu družinskega zdravnika pri nas, pa tudi o prednostih in vseh pasteh, ki jih prinaša digitalizacija zdravstva, predvsem za del starejše populacije, ki bodisi ni vešča sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij bodisi jih ne zmore uporabljati. Kakšne pomisleke glede uvedbe spletnega portala imajo starejši, bo predstavila tudi zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.
Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.
Sredi Ljubljane je desetletja stala velika, propadajoča stara stavba, nekdanja tovarna sladkorja. Rojevale in umirale so številne ideje o usodi tega objekta, z bogato in pomembno zgodovino. Vendarle pa se je na koncu našla rešitev. In tako je slovenska prestolnica dobila največjo umetnostno galerijo – Galerijo Cukrarna. Mlada uveljavljena akademska kiparka Ana Kranjc s svojimi skulpturami, prežetimi s fantazijsko, včasih nadrealistično noto, ostaja zvesta figuraliki. Z izbiro materialov pa dosega še dodatno vzbujanje določenih občutij. Svetovno priznana modna oblikovalka in pionirka oblikovanja vrhunske mode iz trajnostnih materialov Matea Benedetti je preprosta Primorka, ki si ni nikoli prizadevala, da bi ustvarjala za visoko modo. Pa vendar je postala del nje. Pomemben slovenski nacionalni muzej Slovenska kinoteka je tesno je vpet v skupnost vodilnih svetovnih institucij s področja filmske dediščine. Opravlja številne dragocene dejavnosti, ki na slovenskem področju ohranjajo slovenski in svetovni film živ in aktualen. Magnifico nikoli nikogar ne pusti ravnodušnega. S svojo prepoznavno glasbo, polno strasti, že dolgo časa polni dvorane doma in v tujini. Da ustvarjanje glasbe pomiri duha, človeka pa dela boljšega, se začuti takoj ob prvih taktih njegove glasbe.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu. EUSAIR: V Tirani, v Albaniji, je potekal sedmi forum strategije Evropske unije EUSAIR, katere namen je povečati konkurenčnost in povezanost Jadransko-Jonske regije. Hkrati je potekalo tudi mednarodno tekmovanje POPRI International, kjer mladi predstavljajo svoje podjetniške ideje. Videli smo, kam usmerjajo svojo prihodnost. Popri: Da vse več mladih želi spremeniti svet na bolje lahko vsak teden vidimo v naši oddaji Podjetno naprej, ki sodeluje v medijskem evropskem projektu INFO4EU, s katerim TV Slovenija spodbuja pametne, zelene in povezujoče ideje za prihodnost. Tako je v sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom potekal tudi dogodek POPRI Slovenija. Poglejmo nekaj izvirnih idej, najprej o patentu osnovnošolk za nogavice, sledita pas za slabovidne dveh gimnazijcev in kozmetika iz slovenskega medu študentk iz Novega mesta. DZUNGLA PLANTS: V času epidemije covida19 so se stvari marsikomu postavile na glavo, a kljub temu ali pa prav zato so se rojevale tudi nove ideje. Spoznali smo zgodbo prijateljic, ki sta v tem času prepoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle? Začeli sta s prodajo rastlin najprej na spletni strani Džungla plants, nato pa sta odprli še fizično trgovino. Kako se je ideja rodila in uresničila, kakšen je preplet prijateljstva in dela ter kakšne »zelene« trende med Slovenci sta opazili v naslednjem prispevku. KORENIKA: V Šalovcih, v osrčju Krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okolijske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade kot so počitniški tabori, ter za starejše kot je večgeneracijski center Štorklja, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.
Sadjarji so se v letošnjem letu morali soočiti z dolgotrajno sušo. Obiskali smo kmetijo Škof v Beli Krajini, kjer je suša vsaj nekaterim legam prizanesla. Oceno sadjarske sezone nam bo podala mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo s KGZ Maribor. Na trgatvi pri Zverovih na Murskem vrhu so tudi letos grozdje obrali ob veselem druženju s prijatelji in znanci. O spravilu in kakovost grozdja v Vinorodni deželi Podravje se pogovarjamo s Simono Hauptman, vodjo JSKS na KGZ Maribor. Na terenu smo obiskali dva vinograda v katerih še danes uspevajo stare sorte vinske trte.
PRENOVA VRTA V Zlatoličju se je gospa Simona odločila za prenovo vrta. Tudi tokrat, kot že pred desetimi leti, ji je bil v veliko pomoč Sebastjan Lipar. Nekatere rastline sta pustila na obstoječih mestih, druge pa presadila v razširjeno gredo ob dovozu. JABLANA JE ZAMENJALA HRUŠKO S klubom Gaia smo se odpravili v Begunje pri Cerknici, kjer je gospe Tanji hrušev ožig uničil to sadno drevo. V špalirju si kljub temu želi imeti pečkarje. Z Vanesom, strokovnjakom kluba Gaia, sta našla kompromisno rešitev ... PUDING IZ GROZDJA Iz grozdja lahko pripravimo tudi barvno sladico. Recimo puding. Z njim ni tako malo dela, saj je treba grozdje očistiti, pretlačiti, iztisniti sok. Uporabili smo 100 let staro sorto zweigelt z lepimi vijoličastimi grozdi. Gotovo že razmišljate, kakšne barve pa bo puding.
Predstavljamo pasmo psov – nemški bokser in srečanja ljubiteljev te pasme, pod imenom Open Box. Odkrivamo zgodovino psov na Ptuju. Svetujemo, kako poskrbeti za činčile. Ob obisku Tropske hiše spoznavamo dolgodlakega pasavca. Dodajamo pa tudi povabilo na druženje ob 30. obletnici oddaje O živalih in ljudi. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Zdrav duh v zdravem telesu. A brez rekreacije ne bo šlo, je prepričan dr. Herman Berčič, ki je že desetletja znanstveno, pedagoško in tudi praktično zapisan športu in športni rekreaciji. Verjame v slogan Gibanje je življenje in življenje je gibanje, zato je tudi prepričan, da je šport primeren za vsakogar. Leta tu niti po naključju niso omejitev. Današnji (zasedèni) način življenja – kavč, televizija, računalnik – vsekakor negativno vpliva na starejše in tudi pandemija covida 19 ima negativne posledice za zdrav in aktiven način življenja. Odsotnost ali pomankanje gibanja pri starejših se lahko kaže v številnih degenerativnih obolenjih, slabitvi osnovnih življenjskih funkcij, zmanjšanju funkcionalnih in gibalnih sposobnosti, slabšanju kognitivnih sposobnosti in socialnih vezi ter prezgodnjem staranju. Zato dr. Berčič poziva k uravnoteženi, zmerni in redni rekreaciji tudi v starejših letih. Ena od možnosti redne vadbe je vključitev v Šolo zdravja, ki jo bomo v oddaji tudi predstavili; kako vitalni so lahko starejši tudi pri 80 letih, pa bomo spoznali v zgodbi Franca Pirca, ki se je med drugim zaljubil v za starejše nekoliko nenavaden šport: rolkanje.
Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.
Watzmann (Mittelspitze) je 2713 m visoka gora in predstavlja vrh gorskega masiva Watzmann. Watzmann je tretja najvišja nemška gora oziroma prva najvišja, ki je v celoti na nemškem ozemlju. Od leta 1978 sodi Watzmann v samo osrčje edinega alpskega narodnega parka v Nemčiji. Bavarska televizija se je s kamero pridružila podvigu 12 letnega Korbiniana, ki je za darilo prejel Watzmannovo presenečenje – prečenje te Kraljevske gore, kot Watzmann imenujejo domačini. Na poti pa so srečali mnogo drugih planincev, očaranih nad pokrajino in vrhovi, ki se vzpenjajo k nebu.
V začetku septembra je potekalo 65. državno tekmovanje oračev Slovenije in 27. državno tekmovanje v oranju dijakov in študentov biotehniških šol. V nadaljevanju se ustavljamo na govedorejskem posestvu Bled, kjer strokovnjaki Oddelka za zootehniko BF izvajajo dva EIP projekta. S tradicionalno prireditvijo Ogenj v Alpah organizatorji opozarjajo na nekatere naravovarstvene vidike, ki vplivajo na krhko ravnovesje na gorskih območjih. Na turistični kmetiji Markovo obiskovalci lahko jezdijo konje, peljejo ovce na pašo in živali tudi krmijo.
VAŠKI VRT SMLEDNIK Na župnijski brežini sredi Smlednika so pred šestimi leti s skupnimi močmi uredili skupnostni vrt. Zaradi osončenosti so posadili predvsem zdravilne rastline, iz katerih si največkrat pripravljajo čaje. Tako so obudili tradicijo nekdanjih flančnikov. TOMATILO SALSA Že ko slišimo ti mehiški besedi, vemo, kaj bo glavna sestavina osvežilne, sladkaste, včasih tudi pikantne zelenjavne omake: tomatili. Gospa Martina te sorodnike perujskega volčjega jabolka pobere in predela, ko so že malce lepljivi in ovojnica poči. LOVORJEV ČAJ IN SIRUP Ko se bližamo jeseni, so prehladi skoraj neizogibni. Posežemo po učinkovitem, doma pripravljenem čaju iz lovorja ali pa si skuhamo sirup in ga po žličkah uživamo več dni, ko se izkašljujemo. Zimzeleni, aromatični listi so namreč zakladnica eteričnih olj, grenčin, številnih mineralov in nekaterih vitaminov.
V prvi zgodbi oddaje se bosta predstavila Oli Walker in njegova psička Carlitas, spoznala sta se na Olijevem pohodu po svetu, društvo Hrtji svet Slovenije je pripravilo licitacijo, s pomočjo treh simpatičnih smrčkov pa vabimo tudi na svetovni pohod za greyhounde, ne spreglejte še speciesizma in boja proti napačnemu vrednotenju, izvedeli boste kako poskrbeti za mačje mladiče, in kje lahko malo ceneje opravite kastracijo ali sterilizacijo domačih živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Rodila se je med ljudmi, raste, se širi, spreminja, zori med ljudmi in za ljudi. Ljudska pesem. Nastala je spontano, s časom se spreminja, a hkrati ohranja sestavine iz preteklosti. Poleg besedila ima ljudska pesem vedno tudi melodijo, saj je ta njen komunikacijski posrednik, brez katerega se ne bi širila. V sebi nosi naš praspomin – zavedanje lastnih korenin. Včasih je bila del vsakdanjega in prazničnega življenja preprostega ljudstva. Spremljala je pomembne dogodke in obdobja v človekovem življenju, iz besedil lahko razberemo številne sestavine materialne kulture, šeg, čustvovanja, odzivanja … O pomenu ohranjanja ljudske pesmi, o njenem bogastvu in živosti bo v studiu spregovorila raziskovalka, poznavalka in poustvarjalka ljudskih pesmi Bogdana Herman, ki je obenem tudi velika ljubiteljica knjižnega jezika in slovenskih narečij. Dolgo se je spraševala, ali naj se posveti jeziku ali petju, a pravi odgovor je bil ves čas na dlani: obojemu. Po njenem mnenju nosi ljudska pesem v sebi preteklost, sedanjost in prihodnost. V oddaji bo svoj pogled, zakaj jo je ljudska pesem tako pritegnila in navdušila, predstavila tudi glasbenica in antropologinja Mateja Fi, spoznali pa bomo tudi Darka Korošca, ki za ohranjanje ljudskih glasbil pri nas skrbi že več kot 30 let.
Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja, ki jo prirpavljamo v koprskem studiu, se bomo najprej posvetili izzivom, ki čakajo nacionalni laboratorij za oljčno olje, saj se bodo morali kmalu izseliti iz najetih prostorov. Šli smo tudi do zmagovalcev letošnje Zlate oljčne vejice, bratov Glavina na Seči. Pravita, da bo letina boljša, kot je sprva kazalo. Bili smo na trgatvah v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini, na Krasu. Spregovorili bomo o nevarni vinski bolezni - zlati trsni rumenici. Obirali bomo tudi fige in jih sušili, na koncu pa boste izvedeli, kako bo zaživela nova uredba o registraciji vseh kokoši.
V jutrišnji oddaji pa bo: VEČBARVNI HIBISKUS Če nismo vešči cepljenja, radi pa bi imeli okrasno drevesce različnih cvetov, mlade sadike spomladi prepletemo. Sebastjan Lipar nas je že seznanil s postopkom pletenja, preverili smo, kako se je metoda obnesla. KO SE RODIM, DREVO DOBIM V žlahtni rubriki Ko se rodim, drevo dobim smo se tokrat odpravili v Voklo, da posadimo japonsko češnjo za dojenčico Mio in bosanski bor njenemu starejšemu bratcu. Več o drevesih in pravilnem sajenju izveste v prispevku. HMELJ KOT DODATEK ČOKOLADI IN TESTENINAM Hmelj je poleg ječmena osnovna sestavina večine piv. Toda preden so ga v 8. stoletju začeli dodajati v omenjeno pijačo, so ga v ljudskem zdravilstvu uporabljali za pospeševanje menstruacije in pomirjanje. Verjetno od tod izvira pivski rek: Spij pivce za živce! Spomladi nabiramo hmeljeve mlade poganjke, od avgusta, ko hmelj dozoreva, nabiramo njegove cvetove.
Neveljaven email naslov