Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Vsi ljudje čutimo potrebo po varnosti in sprejetosti. Dom je po navadi kraj, kjer oboje tudi najdemo. A kaj storiti, ko ta postane prevelik, ko ostane prazen, ko ne zadovoljuje več naših potreb, ko s pokojnino ne zmoremo več njegovega vzdrževanja? Kakšne so pravzaprav možnosti bivanja starejših, še vitalnih ljudi, ki v domove za starejše bodisi nočejo bodisi zaradi svoje vitalnosti vanje sploh še ne spadajo in so povrhu še osamljeni? Naj si poiščejo sostanovalce? Sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb, lahko dvigne kakovost življenja, zniža stroške, razširi socialno mrežo, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila. V svetu je sobivanje že uveljavljeno, pri nas pa je še novost, a ima možnost, da se razširi. Predstavili vam bomo, kako teče življenje v prvi tovrstni skupnosti pri nas, ki je že pred šestimi leti nastala v Davči, prelepi vasici v gorenjski občini Železniki. Čisto svoj način sobivanja je našla tudi skupina aktivnih in vitalnih upokojencev, ki so se preselili iz mest v idilično vasico na Notranjskem, kjer si delijo tako obveznosti kot radosti. O različnih oblikah sobivanja ter o njihovih izzivih in prednostih bomo v studiu govorili z Alenko Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka, poznavalko problematike bivanja starejših.
Muzikolog Clive Wearing je pri 47 letih zaradi okužbe centralnega živčnega sistema s herpesom izgubil spomin. Iz preteklosti se ni spomnil ničesar, še vedno pa je znal igrati klavir. Podobna je zgodba nekdanje baletne plesalke Marte González, ki je zbolela za demenco, a se je ob poslušanju Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega spomnila vseh plesnih korakov tega baleta. Zakaj kljub izgubi spomina zaradi nekaterih bolezni glasbeni spomin ostane? In kako glasba učinkuje na možgane?
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
POSLADKAJMO SE S FIGAMI Čeprav tudi v notranjosti Slovenije fige niso več redkost, najbolj sočne in sladke naberemo na obsijanih primorskih legah. V Dekanih spoznavamo nekaj različnih, po videzu različnih sort, pa recepte, kako ta občutljiv sadež pravilno skladiščiti. ZELENO GNOJENJE Na zelenjavnem vrtu po pobranem pridelku izkoristimo prazne gredice za setev rastlin za podor. Spomladi jih bomo vdelali v prst, s tovrstnim zelenim gnojenjem v novi sezoni ne bomo potrebovali drugih gnojil. POTAKNIMO METULJNIKE Namesto že verjetno povsod odcvetelih hortenzij lahko zdaj občudujemo cvetove drugih grmovnic. S pestrostjo barv sta jeseni kar enakovredna hibiskus in metuljnik oziroma budleja. Slednjega Sebastjan Lipar razmnožuje s potaknjenci.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Upokojitev po navadi označuje konec nečesa, vendar lahko pomeni tudi nov začetek. O svojem delu in ustvarjanju smo se v oddaji pogovarjali s prvo damo slovenskega gledališča, Mileno Zupančič, ki je svojo pot neprekinjeno nadaljevala tudi po tem, ko se je pred enajstimi leti uradno upokojila. V karieri je tako na gledaliških deskah kot v filmih oblikovala številne zapletene karakterne ženske vloge, najbolj pa se je v srca in spomin ljudi vtisnila s filmsko vlogo Mete iz Cvetja v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča. Še danes dejavno sodeluje v predstavah in nadaljevankah tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in v Srbiji. Človekova ustvarjalnost torej nima administrativne, z leti določene omejitve, kar dokazujeta tudi pisatelj Tone Partljič, ki smo ga obiskali v Mariboru, in vsestranska ter še vedno ustvarjalna ilustratorka Lila Prap, ki nam je pokazala svoje priljubljene kotičke v Celju.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
SUŠENJE PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov je na vrhuncu. Ti nam kljub (pre)vročemu poletju, dajejo zavidljive plodove. Pri Jakoševih so težki preko 2 kg, pri Slavku Turšiču 1,5 kg. Za ozimnico jih posuši in shrani v oljčnem olju. PEČENI PARADIŽNIKI Pripravili smo preprost recept za pečene paradižnike. V kombinaciji s svežimi zelišči, konopljinimi semeni in še česa po želji jih razrežemo na kolobarje in prekrijemo s sirom. NAREDIMO SUŠILNIK Pridelke so si že daleč v preteklosti ljudje sušili. Tudi če nimamo dragih aparatur za hitro sušenje, nam Sebastjan Lipar prikaže, kako si preprosto sušilo izdelamo sami. (Po možnosti iz odpadnega/odvečnega materiala) Z GAIO NA OBISKU: HORTENZIJE Tudi vas hortenzija spominja na nežno gozdno vilo, ki z lahkoto spreminja barvo? Grm ali vzpenjavka slovi po svojih velikih, bogatih cvetovih, ki jim lahko s pravilno nego pričaramo različne barve; od modrikastih do skoraj vijoličastih odtenkov. VRT GOSPE LJUBICE Trata pred Clevelandsko ulico 43 v Ljubljani je posebna; na njej je nekaj cvetočih gredic. Prve rastline je gospa Ljubica tja posadila pred več kot 30 leti, še zdaj pa ji je cvetličenje v naselju vsakodnevni hobi.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Starši so tisti, ki dajejo (ali pa ne) otrokom občutek varnosti in sprejetosti. Večina staršev je prepričana, da so svojim otrokom dali vse, kar so potrebovali, čas pa pokaže, da to morda ne drži vedno. Odnosi s starejšimi otroki se skrhajo, ponekod celo prekinejo. In tako se starši zatikamo v odnosu s svojimi odraslimi otroki. Danica Vidmar, gostja v studiu, je spoznala, kako neopremljena je bila za zdravo partnerstvo in starševstvo in kako je bila obremenjena z vzorci, ki jih je prenesla iz svoje družinske skrinje. Težko je dati nekaj, česar sami kot otroci nismo prejeli. Ko se je Danica izvila iz materinskega krča in občutka krivde, je spoznala tudi, da njen “vse”, ki ga je želela dajati hčerama, še zdaleč ni bil “vse” ter da se z občutki krivde in neustreznosti ne da graditi pristnih odnosov. Kako postaviti nove temelje odnosa med starši in odraslimi otroki? Kako se bomo vedli v novih vlogah, kako bomo upoštevali meje drug drugega, kako bomo kot odrasli ljudje spoštovali enakovrednost in enakopravnost drug drugega? Oblikovanje novih odnosov z odraslimi otroki ni stvar enega odkritega pogovora, kot pravi Danica, temveč je proces, v katerem so vzponi in padci, pot je dolga ter ima ovinke, a vedno se je vredno podati nanjo. Svoj pogled na odnos z mamo bo v oddaji podala tudi Daničina hčerka Ana, svoja spoznanja pa bo z nami delila še ena mama, ki prav tako išče pot do odraslega sina, s katerim imata že nekaj let pretrgane stike.
Lepo pozdravljeni v oddaji Ljudje in zemlja, ki jo bomo danes večinoma namenili ženskam v kmetijstvu, a najprej gremo na Kras, ki ga je prizadel katastrofalen požar in pustil posledice tudi v kmetijski panogi. Pogovarjali smo se s predsednico Zveze kmetic Slovenije, obiskali kmetico na Notranjskem in oljkarko v Slovenski Istri. Pod Matajurjem v Sužidu živi mojstrica čebelarka, v Tomaju pa so se žganjekuhe lotile tudi ženske, bili smo v Brkinih na Kmetiji pri Franovih, kjer tri vogale hiše drži ženska in za konec obiskali še šolski vrt v Podgradu, kjer učenke med poletnimi počitnicami sejejo repo, pulijo plevel in nabirajo znanje o pridelavi hrane.
VZGOJA KROMPIRJA NA GREBENU Martina Plohl Krevh je spomladi sestavila gomilasto gredo, dolgo 9 metrov. Nasuto prst je prerahljala, položila gomolje in jih prekrila s kokosovimi vlakni. Greda pa ni bila namenjena le bogati pridelavi krompirja, upala je, da z grebenom privabi bramorja, ki bi tako pri miru pustil druge zelenjadnice. OD SEMENA DO PRIDELKA PAPRIKE Z vzgojo paprike gospa Martina začne februarja s setvijo v notranjem prostoru, aprila mlade sadike prestavi v rastlinjak, konec maja pa posadi. Ob skrbni negi čez poletje se pohvali s košaro, polno pisanih paprik. CEPLJENJE VRTNIC V Ljubljani smo se razveselili njive z 90 sortami vrtnic, ki so avgusta Drešarjevim podarile drugo cvetenje. Do sredine septembra jih cepijo, šipkovo podlago požlahtnijo z izbrano sorto. PELARGONIJE GOSPE CVETKE Zmerno strmo pot od Ruš do izletniške točke Martnica lajšajo pogledi na Dravsko dolino, okoliške hribe in travnike. Pa tudi na vrtnice, oleandre in pelargonije, za katere skrbi gospa Cvetka. Pot na Martnico je namreč speljana tik ob njeni hiši, zaradi cvetja pa tu marsikateri pohodnik ustavi korak.
V Sloveniji deluje kar nekaj društev, ki skrbijo za dobrobit živali. Ne samo psov in mačk, temveč tudi rejnih živali. Tem srčnim posameznikom in organizacijam posvečamo tokratno oddajo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Ljudje smo pravzaprav že od nekdaj povezani z živalmi. Njihova bližina pozitivno vpliva na naše počutje, učinke pa ima tudi na naše psihično in fizično zdravje. Zato ni čudno, da je danes v Evropski uniji več kot 60 milijonov lastnikov psov in ravno toliko lastnikov mačk. O pozitivni vlogi hišnih ljubljenčkov bo spregovorila dolgoletna preučevalko odnosa človek –žival, Maja Povše. Da so domače živali naši prijatelji, družabniki in tudi motivatorji, je prepričana tudi gospa Verica, ki ji kuža Taj že 16 let lepša vsakdan, vse pogosteje pa so nekatere živali tudi terapevti, kar nam bodo dokazali psi in njihovi vodniki iz društva Tačke pomagačke.
V oddaji Ljudje in zemlja tokrat nadaljujemo s predstavitvami delovanja kmetijskih zadrug. Obiskali smo več uspešnih kmetijskih zadrug na gorenjskem in dolenjskem. V studio smo povabili urednico študentske strokovne revije Agriacta in opozorili na skorajšnje odprtje največjega kmetijskega sejma v državi - sejma Agra. Vabljeni k ogledu.
SAMOPOSTREŽNI VRT Nepopisen užitek je, ko sami nabiramo plodove z rastlin. Če nimamo svojega vrta ali je pridelka premalo za shranke, poiščemo samopostrežno vrtnarijo. Tako smo z vrta Vrtnarije Bensa odšli s polno košarico. JERNEJEVI 'NAJ' PARADIŽNIKI Za zagonetnimi imeni, denimo Dark Galaxy, Ozark Sunset ali Domaine de Saint Jean de Beauregard, se skrivajo nekateri Jernejevi 'top' paradižniki. Posebni so po odpornosti, izvoru, barvi, obliki in okusu... VRT GOSPE HERMINE Vrt gospe Hermine obkrožajo viski iglavci, ki tudi med pripeko uspešno hladijo vrt. Iz modro cvetočih hortenzij je oblikovala vsaj 20-metrsko živo mejo z gozdnim robom. V 'polnem' upokojenskem delavniku vzgoji veliko sadja in zelenjave, ki jih sproti predela za ozimnico. HLADNA JUHA - GASPAČO Raznolikost Jernejevih paradižnikov se odraža tudi v okusih. Mlada savinjska kuharja jih s pridom uporabita v za pripravo enostavni, a odlični hladni juhi, znani kot andaluzijski gazpačo.
Ko žival sprejmemo v svoj dom, zanjo prevzamemo odgovornost. Poskrbeti moramo za zdravje in dobro počutje živali, ob tem pa pomisliti tudi na vpliv na okolje. V tokratni oddaji govorimo še o specisizmu in o antropološkem pogledu na živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Lahko vera v ljubezen in zaupanje v dobro premagata strahove in negotovost današnjega sveta? Ali vera danes še lahko premika gore? Pred nami je velika noč, največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Ali tudi danes, ko se stvarnost mnogokrat zdi temačna, še lahko vidimo luč? Kje iskati svetlobo in kako verjeti, da bo ostala z nami, ko jo najdemo? Misli o veri v dobro, o upanju in ljubezni bo z nami delil humanist, pisatelj, vernik, predavatelj in duhovnik, pater Karel Gržan.
Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.
Neveljaven email naslov