Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetujemo, kako urediti akvarij preden vanj naselimo prve prebivalce. Vsaka žival si zasluži dostojno življenje in tega se zavedajo tudi na ekološki kmetiji Berden, kjer so zatočišče našli tudi kunci in kokoši. V Tropski hiši smo tokrat spoznavali dve vijoličasti ptici: turaka in škorca. Ponujamo še en nasvet povezan z mačkami, tokrat o mačjih straniščih. Pokukali smo v gnezdilnice sinic. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Na svetu je okoli 340.000 vetrnic za pridobivanje električne energije, njihovo število pa hitro narašča. Vetrnice oziroma njihova krila morajo prenesti velike obremenitve, različne temperature, vlago in sušo, zato so zgrajena iz kompozitnega materiala. Doba trajanja vetrnic je približno 20 let. Kaj pa lahko z njimi naredimo, potem ko jih zamenjajo? Po svetu samo v tem trenutku po cestah vozi milijarda 500 milijonov avtomobilov, veliko večje pa je število vseh proizvedenih avtomobilov. Vsak od njih ima vsaj štiri gume, ki morajo ostati čim bolj nespremenjene v različnih vremenskih razmerah, oprijemati se morajo cestišča in se kar se da malo obrabljati. Zato so tudi gume narejene iz kompozitnega materiala. Kaj lahko naredimo z njimi, potem ko se obrabijo? Tako vetrnice kot gume je težko reciklirati, ni pa nemogoče.
Ciril Burgar je začel samostojno podjetniško pot leta 1995, potem ko je po stečaju nekdanje tovarne glasbil Melodija kupil blagovno znamko in nadaljeval bogato tradicijo izdelave glasbil v Mengšu. Paradni izdelki družinskega podjetja Melodija Glasbila, ki ga danes vodita s soprogo Vesno, so ročno izdelane diatonične harmonike, izdelujejo pa tudi klavirske. Njihova glasbila so cenjena tako doma kot v tujini; naročila prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, ZDA, Kanade in Argentine. V podjetju, ki ga sestavljajo 4 redno zaposleni in 8 kooperantov, nudijo tudi servis in uglaševanje harmonik domačih in tujih blagovnih znamk ter popravilo in prodajo drugih glasbil, od pihal, trobil, citer do posebnih terapevtskih glasbil. V oddaji pa tudi o inovativnih slušalkah Ollo in prav posebni didaktični risanki.
Po dveh letih premora so v Komendi ponovno izpeljali jubilejni, 25. Kmetijsko - obrtni sejem. Neobhoden tehnološki ukrep v tržni pridelavi jabolk je kemično redčenje cvetov in plodičev. Kako in kdaj ga opravimo nam predstavijo strokovnjaki Javne službe v sadjarstvu. Tina Lešnik, članica upravnega odbora novega Društva podeželske mladine Maribor nam v studiu predstavi cilje društva. V Sloveniji se s hmeljarstvom ukvarja okoli 120 kmetij. Predvsem zaradi covida je v zadnjih dveh letih prodaja precej upadla. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji delovalo okoli 6000 vodnih mlinov. Redki so v današnjem času še ohranjeni in delujoči. Obiskali smo Kukovičičev mlin na Kozjanskem.
VZGOJA SADIK VRTNIC Vrtnarstvo Drešar na obrobju Ljubljane se že nekaj desetletij ukvarja z vzgojo sadik vrtnic. Najprej vzgojijo podlage, jih cepijo, nato poskrbijo, da se sadika žlahtne vrtnice dobro razvije. Peter Drešar ob tem svetuje, na kaj je treba paziti, ko sadimo vrtnico v lonec. VISOKE GREDE V LITIJI Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, se je tokrat odpravil v Litijo. Na mestom so lani pri družini Dolinšek uredili visoke grede. Naredili so jih iz škarpnikov, s pridelkom v njih pa so zelo zadovoljni. S kamero smo jih ujeli, ko sta med jagode potikala česen in čebulček. LJUBENSKE POTICE Nagradno vprašanje nas je pripeljalo na Ljubno ob Savinji. Od tam izvirajo potice, ki niso za pojest. PROTITOČNA ZAŠČITA Tudi Sebastjan Lipar je na svojem vrtu uredil visoko gredo. Nanjo je na preprost način poveznil protitočno mrežo.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Živimo v starajoči se družbi, starostne meje za upokojitev se zato višajo, kljub temu pa zaposlovanje starejših od 50 let še vedno nosi stigmo. Delodajalci starost zaposlenih pogosto vidijo kot slabost. Na lastni koži je to izkusil tudi Milko Grebenc, ki je pri 54 letih izgubil službo. Pahnjen iz cone udobja je bil po 30-ih letih prisiljen, da se znova poda na trg dela. Pot ni bila lahka, a je ne obžaluje. Delodajalci navadno bolj cenijo mladost kot izkušnje. Vendar ni nujno, da je tako. Obiskali smo tudi eno od slovenskih podjetij, v katerem ne diskriminirajo starejših zaposlenih. Nasprotno, spodbujajo jih in nagrajujejo. Zadovoljstvo zaposlenih, ne glede na njihova leta, pa je visoko na lestvici ciljev podjetja.
Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj. Njene meje je težko določiti, v glavnem pa pokriva Arktični ocean, sever Kanade, Aljasko, Grenlandijo in sever Evrazije. Območje Arktike je geografsko določeno s severnim tečajnikom. Severno od njega, kjer sonce vsaj en dan v letu ne vzide in vsaj eno noč ne zaide, se razteza območje, veliko 26 milijonov km2, ki je dvainpolkrat večje od Evrope. Del te površine, 18 milijonov km2, obsega z ledom pokrito morje. Čeprav je daleč od nas, močno vpliva na podnebje pri nas oziroma na podnebje celotne Zemlje. Obenem pa je to območje, kjer se hitreje kot drugje spreminja podnebje. Kakšen vpliv imajo spremembe na Arktiki na našo Zemljo?
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bomo govorili o vroči temi – potvorbah oljčnih olj. Urad za varno hrano je kar pri 18-h oljih z naših prodajnih polic ugotovil senzorična neskladja. Temo o oljkah in olju bomo nadaljevali na Hlajevih dnevih, strokovnem posvetu naših oljkarjev, ki je potekal v Marezigah pri Kopru. Koprska kmetijska zadruga je v okviru projekta Okoliške dobrote povabila k boljšemu sodelovanju gostince in kmete. Izvedeli boste, kako si v parku Škocjanske jame prizadevajo za ohranitev kraških suhih travnikov. V tolminski območni enoti Zavoda za gozdove ugotavljajo, da so nekatera podjetja, izvajalci sečnje v gozdovih v preteklih letih posekali veliko več lesa, kot je bilo dovoljeno. Ponekod so nastali pravi goloseki, ki jih morajo zdaj pogozdovati lastniki gozdov na svoje stroške. Preverili smo tudi razmere v proizvodnji mleka, kjer se vse draži. Na akumulacijskem jezeru Klivnik pa smo bili z ribiči, ki so otvorili ribiško sezono na postrvi.
REGRATOV PESTO Kot smo obljubili, smo storili. Na negnojenem travniku je Ana-Marija Berk nabrala regrat, liste dobro oprala, del korenine očistila in jo sesekljala. Z dodatkom soli in bučnih semen je iz sestavin naredila pesto. RAŠKA Č'BULA Že pred stoletji so vedeli, da na poljih in vrtovih v okolici Rake gojijo posebno, zelo okusno čebulo. Irena Bedrač se je odpravila po sledeh raške č'bule, pri tem izvedela tudi, kdaj jo je najbolje saditi in kakšne vremenske ter talne razmere ji ustrezajo. SAJENJE ULONČENIH SADIK VRTNIC Čas za sajenje vrtnic s koreninsko grudo je minil, zdaj sadimo sadike, ki smo jih posadili v lončke. Kako jih negujemo prvo leto po sajenju, je svetoval Peter Drešar. VELIKONOČNA DEKORACIJA STAREGA OKVIRJA Poleti smo na odpadu našli star lesen okvir. Čeprav je bil v slabšem stanju, se nam je zdel zanimiv, Sebastjan Lipar pa ga je decembra oblekel v praznična oblačila. Pred aprilskim krščanskim praznikom ga je preoblekel v velikonočno dekoracijo. navrtu@rtvslo.si
Da so tudi shetlandski ovčarji odlični v športni disciplini poslušnost , smo se prepričali ob obisku izkušene kinološke inštruktorice Vese Hude Ramovš. Posredujemo najnovejše novice iz Tropske hiše, kjer so se razveselili kar nekaj podmladka. Občudovali smo živalski svet v naravnem rezervatu Ormoške lagune. V zadnjem delu male šole učenja trikcev smo najprej zaplesali, potem pa priboljške zamenjali za igračko. Opozarjamo na nevarnosti, ki na naše muce prežijo v našem domu. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Geolog Ardito Desio, rojen v Palmanovi konec 19. stoletja, je za tedanjo vlado deloval v Libiji, v tako imenovanem italijanskem kolonialnem imperiju, kjer je iskal prisotnost ogljikovodikov. Vendar pa je Desia raziskovalni duh nenehno vlekel še na druga področja. Tako je leta 1954 organiziral prvi vzpon na drugo najvišjo goro na svetu – na sloviti K2. Ljubiteljski etnolog Helmut Baer iz Lichtenaua, iz okrožja Ansbach, ima pri 79 letih svoj kanal na YouTubu z naslovom Sage Legende Šege. Ta razkriva, kako upokojeni gospod obožuje svojo domovino in vsemu svetu razkazuje, kaj vse se skriva v njej. V slikoviti vasici Dörgics, oddaljeni le nekaj kilometrov od madžarskega morja, Blatnega jezera so odprli prav posebno zbirko starodobnih avtomobilov in motociklov iz vse Evrope. Ustanovitelj zbirke je svetovno priznani profesor porodništva in ginekologije Géza Kaáli Nagy. Ljiljana Matejčić je članica Svetovnega združenja umetnikov, ki krasijo jajca. Združenje povezuje tiste, ki pirhe krasijo drugače, kot je v navadi. Ljiljana namreč že 30 let iz krhke bele lupine potrpežljivo in skrbno z zobnim svedrom izdeluje čipko.
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
S terena so vse pogostejša opozorila o volkovih, ki rejcem povzročajo škodo. Tudi živinorejci iz Zgornjesavske doline imajo z volkovi težave že 11 let. Od ustanovitve najstarejše kmetijske šole v Sloveniji in tretje najstarejše kmetijske šole v srednji Evropi je preteklo 150 let. Njena naslednica je Biotehniška šola Maribor. V studio smo povabili Antona Krajnca, ravnatelja te šole. Stoletje in pol dolgo tradicijo ima tudi reja ljutomerskih kasačev. Število teh konj se v današnjem času zmanjšuje. Sredi marca so se v Združenje vinorodna Štajerska povezali vinogradniki, vinarji in s panogo povezane strokovne ustanove iz severovzhodne Slovenije.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Oddaja prinaša zgodbo o 7-letni psički Eli, ki je našla svojo družino, ugotovili boste kdo so izopodi, se sprehodili po pasjem hotelu polnem ljubezni, spoznali nove trike s Tomažem in Reevo, v imenu muc pa smo obiskali veterinarja. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Marta Jakopič Kunaver je vsestranska umetnica – solopevka sopranistka, pesnica in esejistka, arhitektka in oblikovalka, predvsem pa je znana kot slikarka. Predstavila se je na številnih razstavah, s svojimi sakralnimi deli pa je opremila več cerkva in kapel. Samuel Grajfoner, dedič znamenite ljubljanske grafične šole uspešno nadaljuje pomemben del slovenske grafične umetnosti. Je eden najzanimivejših sodobnih slovenskih grafikov in cenjen profesor na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru. Slovenska etnološka dediščina je s svojo izvirnostjo in slikovitostjo pogosto izhodišče za sodobno oblikovanje spominkov. Kolekcija Slovenski ornament je estetsko zasnovana, kakovostno izdelana in ima uporabno vrednost, nastala pa je na podlagi ornamentov, ki jih je zbral in izrisal Jože Karlovšek. V stari lectarjevi hiši v Kamniku še živi duh 300-letne tradicije oblikovanja in izdelave sveč zdaj že desete generacije svečarjev. Leta 1950 je začel v hišo prihajati Jože Plečnik. Po njegovi idejni zasnovi in mentorstvu so nastale tako imenovane Plečnikove sveče, ki jih izdelujejo še danes. V etnografski zbirki Gorenjskega muzeja poleg vseh drugih predmetov ljudske umetnosti in obrti hranijo kar 120 umetelno poslikanih kmečkih skrinj. Najstarejša ohranjena izhaja iz 17. stoletja in je poslikana z geometrijskim vzorcem. Pogosta motiva sta bili tudi rastlinska vitica in rozeta. Prav po motivih, koloritu in izdelavi se posamezne delavnice razlikujejo. Vidijo se tudi razlike v spretnosti, kajti nekateri slikarji so bili šolani, drugi pa samouki.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja. V oddaji pa tudi o družini, ki je našla rešitev za polže na vrtu in o inovativnem čiščenju voda s pomočjo bambusa.
Obiskali smo turistično kmetijo Šeruga v okolici Otočca. Kakšno je stanje na slovenskih turističnih kmetijah in kako nadgrajujejo specializacije, nam je pojasnila Renata Kosi s KGZ Celje. Pojasnimo nekatere spremembe pri obdavčitvah kmetijske dejavnosti, ki so stopile v veljavo v letošnjem letu. Po zelo dolgem obdobju smo ob koncu tedna dočakali prve padavine. Žal ne bodo mogle popraviti škode, ki jo je povzročila letošnja suša. Dr. Stanko Kapun s KGZ v Murski Soboti svetuje, kako najbolj učinkovito padavine izkoristiti. Ob visokih jubilejih zadružništva na slovenskem smo se tokrat odpravili v Koroško, Šaleško in Celjsko regijo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov