Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če v filmu vidimo, da nekdo leti ali beži pred dinozavrom, vemo, da to ni resnično. Toda z umetno inteligenco lahko nekomu tako spretno namestimo glavo na tuje telo ali položimo v usta besede, ki jih v resnici ni nikoli izrekel, da skoraj ni mogoče opaziti, da je posnetek lažen. Kako naredimo deepfake oziroma ponarejeni video? In kako težka je nasprotna pot, odkrivanje lažnih videoposnetkov? Čeprav so bili taki videi sprva namenjeni zabavi, jih dandanes čedalje pogosteje uporabljajo tudi za manipulacijo, zlorabo in izsiljevanje. Ali lahko fotografija našega obraza, ki smo jo za zabavo naložili v aplikacijo telefona, pristane v pornografskih posnetkih?
Ptičja gripa je virusna bolezen, ki med perutnino povzroča ogromno gospodarsko škodo, zato je pomembno, da upoštevamo preventivne ukrepe in poskušamo preprečiti, da bi se razširila v gospodarske reje. Že od 70. let prejšnjega stoletja upravljanje gozdov poteka po gozdnogospodarskih načrtih, ki jih obnavljajo vsakih 10 let. Ob sprejemanju zadnjega tovrstnega strateškega dokumenta so gozdarji, vsaj kolikor je mogoče, upoštevali pripombe interesnih skupin in lastnikov gozdov. Na kmetiji Polajžer pod Bočem so lani zgradili nov hlev za govedo. Naložbo so v celoti načrtovali in izvedli sami. Na območju KGZ Maribor smo obiskali kmetiji, ki sta osnovno dejavnost nadgradili s predelavo mesa in zelenjave.
SETEV PETERŠILJA S setvami plodovk počakajmo do konca januarja, začimbnice pa že lahko sejemo in vzgajamo na okenskih policah v kuhinji. Posejali smo peteršilj, ki potrebuje pri kaljenju višje temperature, nato pa ga je treba prestaviti v hladnejši prostor. ZIMSKI NAGROBNI NASAD Tudi pozimi se najdejo zimzelene grmovnice, ki nam zaradi svojih posebnosti pričarajo nasmeh na obrazu. Skimije so lepe zaradi socvetij popkov, črni telohi imajo krasne bele cvetove, gaulterije nas očarajo z rdečimi jagodami. Naredili smo nagrobni zimski nasad. PRESAJANJE CIMBIDIJEV Orhideje presajamo, ko s koreninami močno zapolnijo lonček. Tako je storila tudi Irena Cigula iz Dornave. V rastlinjaku goji več desetletij stare cimbidije. MATEJIN ZIMSKI ČAS Pet zeli je Mateja Reš dodala v zimski čaj, s katerim nas je postregla ob obisku. Med njimi tudi posebno baziliko, s katero je povezano nagradno vprašanje.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Po dvajsetih letih raziskovanja vesoljske fiziologije in medicine na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani so oktobra 2021 v Nordijskem centru v Planici zagnali človeško centrifugo. Slovenija je tako postala ena izmed treh članic Evropske vesoljske agencije z laboratorijem za izvajanje biomedicinskih raziskav, ki so pomembne tako za življenje v vesolju kot tudi na Zemlji. Bogata zgodovina grafita in ulične umetnosti navdušuje umetnico velikih formatov, slikarko Tino Drčar. Njene poslikave govorijo o življenju, njihov jezik pa je pogosto družbeno kritičen, realen, eksistencialen in kot takšen brez olepšav. Svet, s katerim se sooblikujeta, je Meteklova mesto, kulturni center v središču Ljubljane. Nedaleč od Metelkove pa je bil nekoč eden največjih ljubljanskih kinematografov, Kino Šiška. Objekt, zgrajen leta 1961, je veljal za lep primer modernistične arhitekture. Danes je Kino Šiška najbolj popularno prizorišče glasbene, vizualne in uprizoritvene urbane kulture. Pred prvo svetovno vojno je veljala Žaga Rog za največji in najmodernejši lesnoindustrijski obrat na Slovenskem. Čeprav je delovala le tri desetletja, njeni ostanki še danes pričajo o njeni mogočnosti. Roško žago so iz pozabe iztrgali skavti in kočevski gozdarji ter ji v Skavtskem okoljskem centru postavili muzejsko sobico. Snežna Jama na Raduhi velja za najvišje ležečo turistično jamo v Sloveniji in eno najvišjih v Evropi. Posebnost te skrivnostne in stare jame, ki šteje nekje med 10 in 12 milijonov let, je malgonit. To je jamsko mleko, odloženo po stenah v obliki oblog ali najrazličnejših kapniških tvorb. Vhodna, Ledena dvorana pa je zaznamovana z večnim ledom.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Žižkovo knjigo Jezik, ideologija, Slovenci so označili kot "anticipacijo slovenske zgodovine". Pa je ideologijo danes še moč brati na enak način, kot jo je bral Žižek pred tridesetimi leti? Leto 1987. Čeprav še vlada samoupravljanje, se začenjamo Slovenci znotraj SFRJ čedalje bolj prepoznavati kot delavni, varčni, pobožni in pridni. In tedaj izide delo Slavoja Žižka: Jezik, Ideologija, Slovenci, ki je sežetek rezultatov raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev iz zgodnjih let 1980. S Stojanom Pelkom smo govorili o tem, kako brati Žižkovo knjigo 30 let po izidu, s Kozmo Ahačičem pa o tem, katera je ključna beseda za Slovenstvo. In katera beseda nas je najbolj zaznamovala? Katera ima največ ideološkega naboja?
Pogajanja o slovenskem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki so potekala do konca lanskega novembra med vlado in kmetijskimi organizacijami, so pogajalci zaključili z dogovorom. Po obravnavi in potrditvi na vladi so slovenski Strateški načrt SKP še pred koncem preteklega leta poslali v Bruselj. Mnenje o ključnih točkah pogajanj podajajo predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij. Najpomembnejše odločitve, zajete v načrtu, pojasnjuje dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
NEKAJ ZANIMIVIH SMREK IN JELK Ko listavcem jeseni odpadejo listi, opazimo iglavce, ki nas s svojo zeleno podobo očarajo tudi pozimi. Raznovrstni so, različnih velikosti, oblik, dolžin iglic. Nekaj zanimiv vrst in sort iglavcev spoznavamo na vrtu Rifnik. OSKRBA FALENOPSISOV Strokovni sodelavec kluba Gaia je tokrat obiskal članico Nušo Jaušovec in njene falenopsise. Kako odrezati mlade orhideje z matične rastline, jih presaditi, pravilno zalivati oz. namakati in jih rešiti pred škodljivci, je svetoval Vanes Husić. KORAKI BONSAJIZMA Tokrat spoznavamo tudi svet dreves v posodi. Mednje nas popelje Tomaž Kovšca.
Spoznavamo zanimive in pisane kameleone, skozi oči in izkušnje ljubitelja in vzreditelja teh predstavnikov kuščarjev. Obiskali smo družino Uran in njihovo štirinožno Tibetanko, po imenu Maj. Vabimo, da se pridružite tradicionalnemu januarskemu štetju vodnih ptic. Novo leto v Tropski hiši se je začelo z opičjim podmladkom, ki ga predstavljamo tudi našim gledalcem. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Zdravnica, otorinolaringologinja Monika Wigand se počuti doma tako na Bavarskem, kjer zdaj živi, kot v Pirni in Dresdnu na Saškem, kjer je odraščala. Hrepenenje po zahodu je bilo vedno prisotno, toda ona ne bi nikoli zbežala. Usoda ji je namenila drugačno pot. Na kongresu zdravnikov v Rostocku je leta 1986 spoznala svojega bodočega moža, profesorja medicine iz Erlangna. Po več kot 30 letih vnovične združitve Nemčije se ji je na njenem nostalgičnem potovanju po Saški pridružila ekipa Bavarske televizije in prisluhnila njeni zgodbi. avtorica BIRGIT MUTH snemalec OLIVER PRILLER montažer TOM BIEDERSTAEDT produkcija BAVARSKA TELEVIZIJA
Čuvaji, reševalci, terapevti, pomočniki, človekovi najboljši prijatelji pa tudi biomedicinski modeli. Psi rešujejo človeška življenja tudi s sodelovanjem v kliničnih raziskavah odkrivanja bolezni in razvoja zdravil. S psi si delimo skupno okolje, zato so nekateri okoljski vplivi enaki za nas in pse. Delimo si tudi nekatere povzročitelje bolezni. Približno 60 bolezni je takih, ki se prenašajo s človeka na psa in obratno. Psi zbolevajo za rakom, artritisom, sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo. Raziskave o boleznih pri psih pomagajo razumeti več o poteku in zdravljenju bolezni pri ljudeh. Kakšna je razlika med poskusno živaljo in biomedicinskim modelom? Zakaj je prav pes dober biomedicinski model in ne katera druga žival? Katere bolezni pri psih so že tako dobro raziskane, da se lahko najde podobnosti tudi pri ljudeh?
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Je eden najbolj priljubljenih in opevanih slovenskih junakov res maček? Vsi poznamo lepo zalitega, črnega muca, ki skoči pokonci, "čim zapoje zvonček v uri, s taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane" … Kajetan Kovič je Murija napisal leta 1975, Jelka Reichman pa ga je obogatila z ilustracijami, ki so se z zgodbo povezale v eno najbolj priljubljenih slikanic. Z Jerkom Novakom, ki je zgodbe o Muriju z Neco Falk uglasbil, smo se pogovarjali o časih, ko je bilo boemstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati pa vse to upovedati in zapeti. Muc pa ni običajna žival: že sam izraz “mačka” pomeni v slovenskem jeziku marsikaj, zato smo obiskali tudi gojiteljico teh zagonetnih ljubljenčkov.
V prvi letošnji oddaji, ki smo jo tokrat pripravili na primorskem koncu vas bomo popeljali na različne kmetije, ki pišejo uspešne zgodbe. V Knežaku smo obiskali Gregorja Slavca, ki je ne le najboljši mladi kmet v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji. Na tolminskemr je hlevska skupnost Volarje prodala nekoč skupni hlev kmetovalcu Marjanu Lipuščku iz bližnjega Zatolmina. Ta je hlev obnovil in že začel z delom. Predstavili vam bomo prvo monografijo o agrarnih skupnostih pri nas. Na blagoslov konjev smo se odpravili v Harije, Lipico in Vipavo.Potrkali smo na vrata domačije Jazbec v Svetem pri Komnu, kjer pridne roke pridelujejo oljčno olje,teran pa tudi črne penine. V Portorožu se je odvila tradicionalna dobrodelna dražba vin kleti Vinakoper. Se sprašujete kako obnoviti kamnito škarpo oz. suhozid ? Za konec pa še utrinek s snemanj, kjer nam ne gre zmeraj gladko in po maslu
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.
Na zasneženi kmetiji Smolej pod Golico se konji in otroci učijo sobivanja in razumevanje narave. Predstavlja se nam gorenjski izdelovalcev božičnih jaslic. Na kmetiji Krebs v Strojni nad Ravnami na Koroškem, so turistično ponudbo zelo domiselno popestrili z alpakami. Članice Društva kmetic Mežiške doline se spominjajo, kako so zimske večere in praznike na tukajšnjih kmetijah preživljali v preteklosti.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Domači in številni tuji najpomembnejši gledališki, baletni in operni odri so že zelo velikokrat zaživeli s scenografskimi stvaritvami mednarodno uveljavljenega scenografa Marka Japlja. Po izobrazbi arhitekt pa se je gledališču zapisal že v mladosti – a bolj kot ne po naključju. Pred 60imi leti je bil ustanovljen kiparski simpozij Forma viva v Kostanjevici na Krki. Ta ugledna mednarodna inštitucija je leta 1999 dobila status kulturnega spomenika državnega pomena. V Galeriji Božidar Jakac, ki je skrbnica Forme vive, pa se danes srečujejo s vprašanji ohranjanja starih monumentalnih skulptur in prihodnostjo Frome vive. Priznani slovenski akademski slikar Klavdij Tutta vstopa v svet likovne umetnosti na več načinov. Najprej seveda kot slikar z obsežnim, raznolikim in zelo prepoznavnim likovnim opusom. Obenem pa že dolgo časa pomembno odpira vrata predstavljanju domače in tuje likovne umetnosti. Prvi temelji zelo dobro ohranjene polhograjske graščine segajo že v čas 13. stoletja. Njena podoba se je skozi čas zelo spreminjala. Danes pa je dvorec s svojo zelo lepo urejeno notranjostjo in čudovitim parkom muzej in prizorišče številnih kulturnih dogodkov. Na koncu smo obiskali še Slovenj Gradec, kjer je pred nedavnim postala sto let stara čevljarska delavnica muzej. Poleg ohranjanja spomina na pomembno obrt teh krajev, muzej priča tudi o življenju velikega mojstra čevljarske obrti in izjemnega športnika Jožefa Levovnika.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo. Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta in je priredba Beaumarchaisove satire Figarova svatba. Linhartova veseloigra je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po Marčevski revoluciji, v Novem mestu. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu pretirane politične korektnosti lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo, o čemer smo se pogovarjali z asistentko režije izvedbe v Drami Mašo Pelko, glede zapleta s podvezico pa smo se pozanimali tudi pri načrtovalki porok, obenem pa prisrčen zaključek te oddaje iz serije 50 knjig posneli kar v Blejskem srčku.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Neveljaven email naslov