Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Laškem je potekal tradicionalni dvodnevni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Povezali so ga s predstavitvijo Evropskega inovativnega partnerstva in prenosom znanja, pridobljenega v projektih EIP, na kmetije. Kmetije, ki ležijo v vaseh na širokem pasu rodovitne nižine ob Savi, prestolnico tudi v današnjem času oskrbujejo s kakovostnimi pridelki, predvsem z zelenjavo. Obiskali smo dr. Staneta Klemenčiča, ki je letos odšel v pokoj. Njegova osebna in poklicna pot je bila prepletena s podeželjem, kjer ves čas živi in deluje kot kmetijski strokovnjak.
ADVENTNE DEKORACIJE V nedeljo prižigamo prvo adventno svečko, v oddaji pa predstavljamo številne nasveti in zamisli za praznično okrasitev doma. Dr. Sabino Šegula spremljamo pri urejanju celostne adventne podobe starejše hiše v središču Radovljice. POKRIJMO GREDICE Zemlja ni rada gola, pravijo, zato je dobro gredice tudi jeseni prekriti z listjem, plastjo zemlje, kartonom ali časopisnim papirjem. POSADIMO ČESEN Davor Špehar sadi česen pozno, najraje konec novembra in decembra. Stroke prej namoči v vrbov pripravek in jih posaditi vsaj za dlan narazen. navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Oddajo tokrat pričenjamo v vinorodni pokrajini. Tu se jesen začne s pomembnim, a tudi družabnim dogodkom, ki sklene celoletno delo vinarjev. Trgatev je bila nekoč velik praznik, saj so se ob delu zbrali člani vse družine, vaščani in prijatelji. Nato smo se odpravili v Majšperk, nekoč pomemben kraj v gospodarskem, predvsem pa strateškem pomenu, saj je bil sestavni del obrambnega pasu. Od nekdaj pa je bil znan tudi po preji odlične volne in izdelavi izvirnih gobelinov. V Ljubljani ustvarja Miran Pešić Pešo. Delo z rokami ga veseli že od otroštva, skozi njegove prste pa se je zvrstilo že veliko različnih materialov. Danes so njegovi leseni izdelki edinstveni in prepoznavni. Slovenija ima dolgo in bogato tradicijo oblikovanja gline. Barba in Niko Štembergar Zupan izdelujeta uporabno in okrasno keramiko v različnih tehnikah izdelave in žganja. V Sloveniji živijo predstavniki vseh treh velikih zveri: volkovi, medvedi in risi, kar je glede na majhno površino države neverjetno. V Pivki so pred kratkim odprli Center o velikih zvereh Dina, v katerem učijo sobivanja s temi zvermi.
Mladostništvo je čas telesnega, čustvenega, umskega in družbenega zorenja. Puberteta pa je proces pospešenega telesnega razvoja in poteka v zgodnjem mladostništvu. Spremembe pri mladostnikih v puberteti so posledica procesov, ki v tem obdobju potekajo v možganih. Danes vstopajo otroci v puberteto približno leto prej, kot so pred desetletji – deklice okoli 11., fantje pa okoli 13. leta. Pubertetniki zvečer težko zaspijo in zjutraj težko vstanejo. Zakaj prihaja do teh sprememb?
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Sta nas zaznamovala Kosmačeva trobenta, ki je “bridko donela” ali bel oblak ”na sinjem nebu”? Običajna razlaga govori o izbiri med oblakom upanja in trobento vesti… Roman Cirila Kosmača, Balada o trobenti in oblaku, je izpiljen, s pri-spodobami bogat prikaz etičnih izzivov človeka v vojni, hkrati pa je Kosmačeva Balada tudi generacijska vizija. Za literaturo Cirila Kosmača velja, da je močno navezana na zgodbo njegovih rojstnih krajev. Dolina, v kateri je odraščal, in ljudje, ki so tam živeli, so mu vtisnili tra-jen pečat in mu bili glavni vir pisateljskega navdiha, zato smo del po-govora v oddaji s kustosinjo Karlo Kofol posneli kar v Kosmačevi rojst-ni hiši v Slapu nad Idrijco, literarni kritik in novinar Andraž Gombač pa je osvetlil kosmačevo močno etično sporočilo in literarno dimenzijo. In spet se prašujemo: še slišimo trobento, ko nas pozove? Še znamo uzreti oblak kot znamenje upanja? Nas je napisala Kosmačeva literatura?
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo začeli z analizo letošnje oljkarske sezone. Izvedeli boste, kako poteka senzorično ocenjevanje oljčnega olja in katera je ena izmed redkih kmetij, ki svoje pridelke zares prodaja na svojem dvorišču. Šli bomo tudi k oljkarjem v zamejstvo. Pa še marsikaj drugega zanimivega bo v tokratni oddaji.
POTKE NA IRENINEM URBANEM VRTIČKU Irena in Sebastjan preurejata urbani vrtiček, ki je tako okrasni kot sadno-zelenjavni. Tokrat sta na le metru in pol širokem pasu med parcelami vrstnih hiš. Po odstranitvi propadajočih klekov in namestitvi novih visokih gredic sta se lotila urejanja potk. Novo priložnost so dobile tudi rastline, ki so prej bolj kot ne životarile. ADVENTNO OKRASJE Približujemo se prvi adventni nedelji. Dr. Sabina Šegula je nanizala precej idej, kako poskrbeti za okrasitev praznične mize. Tudi letos so modne pastelne barve, nikoli pa trenutna moda ne izpodrine klasičnih adventnih kombinacij zelene in rdeče. navrtu@rtvslo.si
Predstavljamo pasmo shih-tzu, predvsem pa nego njihove dlake. Spoznali smo terapevtskega psa po imenu Marley in njegovo vodnico Anjo. Odkrivali smo živalski svet ribnika v mestnem parku, imenovanem Borov gozdiček, sredi Nove Gorice. Maja Stonič nam je zaupala, kako lahko družinski pes pomaga premagati izgubo ljubljene osebe, zapolni praznino v srcu in še bolj poveže družino. Opozarjamo na sladkorno bolezen pri mačkah. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Prvo mošejo na Slovenskem so zgradili vojaki med prvo svetovno vojno v Logu pod Mangartom. Več let so se muslimani v Sloveniji zbirali v večjih hišah, ki so bile prirejene za molilnice. Ko so razmišljali o novem objektu v Ljubljani, so iskali džamijo za prihodnost. Zagrebški alternativni klub Močvara se že 22 let bori proti stagnaciji v kulturi in institucionalizirani zabavi. Leonhard Thanner iz spodnjebavarskega Kollbacha, se že 60 let ukvarja s pridobivanjem energije iz vetra in njegovo uničujočo močjo. Območje nekdanjega rudnika boksita v madžarskem gorovju Vértes so preuredili v geološki učni park.
Poraba in proizvodnja električne energije se spreminjata. Lani smo največ električne energije porabili 2. decembra, najmanj pa 3. maja. V Sloveniji električno energijo proizvajajo jedrska elektrarna v Krškem, tri termoelektrarne, 22 hidroelektrarn, približno 11.990 sončnih elektrarn in dve vetrnici. Porablja pa jo pet velikih odjemalcev, 108.736 poslovnih odjemalcev in 855.039 gospodinjstev. Kako je mogoče, da imamo električno energijo vedno na voljo? Za uravnavanje enakosti med porabo in proizvodnjo skrbi naš elektroenergetski sistem. Kaj se zgodi, če poraba električne energije naraste?
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Pedenjped, ki je nadomestil Cicibana? Če so povojne generacije imele Cicibana, se generaciji baby-boomerjev rojevajo Pedenjpedi. Pedenjpeda je napisal Niko Grafenauer, pesnik in pisatelj, član SAZU, ki je bil v letih 1980 in 90 aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, s svojo poezijo za odrasle pa eden glavnih predstavnikov slovenskega modernizma. Kakšen je bil čas, ko se leta 1966 rodi Pedenjped, in se povojno graditeljstvo počasi umirja, cesta bratstva in enotnosti pa je zgrajena, nam je povedala direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok. Tik ob izidu Pedenjpeda so zapisali, da med najbolj posrečene Grafenauerjeve izraze sodi glagol »našlikašlakati«, če pa bi danes Pedenjped praskal po tablici, smo vprašali pesniškega raperja Igorja Saksido, to, kako je generacijam pokazal, kakšni so videti pedenjsrajčka in pedenjhlače, pa nam je zaupal ilustrator Marjan Manček. Toda kaj pravzaprav pomenita ped in pedenj?
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast. V oddaji pa tudi o primerih dobrih praks, ki so nastale v času epidemije covida19, predstavili bomo zgodbi nekdanjega paraolimpijca, danes podjetnika, Darka Djurića, obiskali pa smo tudi prav poseben laboratorij v belgijski Valoniji, ki se ukvarja z raziskovanjem epidemije.
Pred 40 leti so na pobudo enologa dr. Julija Nemaniča, ki se je vrnil z izobraževanja v Franciji, v Vinski kleti Metlika pridelali prvo vino rose v Sloveniji. Rok za pridobitev sredstev za razvoj malih kmetij se izteče 16. decembra, zato imajo interesenti še čas za oddajo vlog. Na terenu smo preverili, kako so pridelovalci zadovoljni z letošnjo letino koruze in kako poteka setev ozimnih žit. Predstavljamo nove objekte Nacionalnega veterinarskega inštituta v Mariboru. Tam opravljajo vrhunske laboratorijske preiskave, katerih namen je varovanje zdravja živali in ljudi. Ob koncu se ustavljamo še na tradicionalni Eko tržnici v Slovenj Gradcu.
KO ZAŽARI RUJ Da se je Kras te dni pordečil in kako je to videti nadzemsko, mi je navdušeno pripovedovala sorodnica. In dodala, da si pisane grme ruja hodijo ogledovat tudi skupine upokojencev in drugih. Odločili smo se, da se s kamero tudi sami prepričamo, kako so jeseni videti rujevi listi... PRIDELEK JERUZALEMSKE ARTIČOKE Gomolji z okusom po lešnikih in artičokah, ki jih je Jernej Mazej spomladi prvič poskusno posadil, so jeseni obrodili in moral jih je pobrati. Jeruzalemske artičoke, rastoče ob robu njive, so bile na oblačen dan edini pridelek, ki ga še ni spravil. O PREZIMOVANJU KAKTUSOV Znova smo med kaktusi v rastlinjaku Marjana Donka. Izvemo, kako jeseni poskrbeti za te rastline, da zdrave pričakajo pomlad.
Z gonilno silo Društva za zaščito konj in drugih živali, Natalijo Nedeljko, smo se pogovarjali o zlorabi in zanemarjanju živali v Sloveniji. Obiskali smo Moniko, mačko, ki je običajno v bližini harmonike, ki pripada glasbeniku Juretu Toriju, članu skupine Orlek. Spoznali smo knjižnega junaka Luko, ki se spopada z žalostjo ob izgubi svojega psa. Družili smo se z varovanci Humanitarnega zavoda za dobrobit živali, poimenovanega »Prijazne male zverinice«. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kapucinski samostan v Škofji Loki hrani v svoji zelo bogati knjižnici izjemno znamenitost – rokopis iz leta 1721 – Škofjeloški pasijon. To je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki danes velja skupaj z najstarejšo ohranjeno evropsko režijsko knjigo za pomemben spomenik, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Zlato že od prazgodovine spremlja človeštvo. Simbolizira vse, kar človeštvo najvišje ceni – božanskost, večnost, oblast. V Narodnem muzeju Slovenije so uredili razstavo zlatih predmetov iz zbirk slovenskih muzejev. Prazgodovinski morski ježki, kost jamskega medveda in drugi, še starejši fosili. Na naslednji polici pa diamanti, opali, smaragdi in jantar. Potem pa ahati, jaspisi, roženci in kalcedoni. To ni draguljarna, ampak največja zasebna zbirka mineralov in fosilov v Sloveniji – Geološko paleontološki muzej Pangea v Dragonji vasi. V znanstvenofantasični drami R.U.R. Karla Čapka je pred 100 leti nastal prvi zapis besede robot. Šest desetletij pozneje pa je bil v Sloveniji v proizvodnjo vključen prvi indistrijski robot. Slovenski Tehniški muzej hrani edinstveno zbirko s področja industrijske robotike, ki priča o pomembni vlogi slovenske znanosti. Damijan Kracina je akademski kipar in večmedijski ustvarjalec. V svojih umetniških projektih se ukvarja z na videz nenavadnimi fantastičnimi svetovi, sistemi in objekti, ki jih obravnava z veliko humorja in družbene kritičnosti.
Reke so največji vir onesnaženja morij s plastiko. Velike evropske reke prinesejo v morja več tisoč milijard delcev mikroplastike na leto, slovenske reke nekaj milijonov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo leta 2025 v morju na vsake tri tone rib ena tona plastike. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo leta 2050 v morju že več plastike kot rib. Vsaka sedma riba in prav vsaka školjka v slovenskem morju ima kak delec mikroplastike. Kako onesnažene so slovenske reke z mikroplastiko, kaj se z njo dogaja v rekah in kakšne rešitve za zmanjšanje onesnaženja iščejo znanstveniki?
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta. V oddaji pa tudi o dveh zgodbah Junglaplants in Vegerila, ki sta nastali v času epidemije covida-19.
Neveljaven email naslov