Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj velja Simon Jenko za pesnika Sorškega polja? “Če je Prešeren pisal visoko poezijo za izbrance in nas skušal približati zahodni Evropi, je Jenko preprostejši, bolj ljudski pesnik," pravijo literarni zgodovinarji, katerih pogled nam bo osvetlil slovenist in zgodovinar ddr. Igor Grdina. Dolga stoletja je bila Jenkova pesem Naprej (zastava slave) neuradna slovenska himna, danes pa je himna Slovenske vojske, a danes Jenkov spomin ohranja tudi nagrada za najboljšega slovenskega pesnika. Z Jenkovo nagrajenko Veroniko Dintinjano se bomo pogovarjali o tem, kaj pomeni danes pisati poezijo.
Družinsko podjetje Podkrižnik se je v treh desetletjih specializiralo za proizvodnjo pogonske tehnike in se ukvarja z avtomatizacijo pametnih zgradb. Veliko možnosti za širitev so v podjetju prepoznali tudi na področjih električne mobilnosti in robotike, na katerih razvijajo nove izdelke s svojo blagovno znamko. Tako sledijo viziji postati eno od vodilnih razvojnih podjetij na področju inteligentne pogonske tehnike na svetu. V sodobni, visoko avtomatizirani tovarni v Nazarjah sta danes 202 zaposlena, še 90 jih zaposlujejo v nemški družbi ORA Drive, ki so jo leta 2018 kupili od podjetja Bosch. V obeh podjetjih so lani ustvarili 42 milijonov evrov prihodkov, največ na trgih Evropske unije. Družina se ponaša še s postavitvijo razkošnih kampov s šotori in trajnostnih hišk in svoj posel pod blagovno znamko Charming Slovenia v zadnjih letih širi tudi v zeleni turizem.
V tokratni oddaji bomo najprej govorili o pobudi za vzpostavitev namalalnih sistemov v Vanganelu in na Serminu. Bili smo na tratvah v vinogradih Vinakoper in pri zasebnikih. Tudi v zamejskih brajdah. Ob.koncu oddaje pa bomo šli na planino Bošca na Kobariškem Stolu, kjer zaključujejo pašno sezono.
O ZLATI ROZGI Sebastjan nas seznanja z rumenocvetočo zlato rozgo, ki pri nas velja za invazivno. Njene cvetove, ki jih lahko še naberemo in posušimo, so zdravilci pripoznali kot koristne pri uroloških težavah. Sebastjan je med rozgo vstavil vrtnice in sestavil čudovit šopek. SUŠENJE FIG IN MARMELADA Predniki so zakladnica izkušenj. Ob morju živeči prebivalci so sveže fige namakali v morski vodi, da so bile posušene sočnejše. Temu receptu tokrat na Krku sledi tudi Martina Plohl Krevh, ki je med dopustom vkuhala tudi sočen figov džem. DNEVNIK: DOZOREVANJE PARADIŽNIKA Paradižniki so začeli 'stavkati'. Nezrele plodove poberemo z gredic. Pregledamo jih, da so brez plesni ali poškodb od toče. Skušamo jih 'prisiliti', da dozorijo v hladnejši in temni shrambi. Tako so jih že naše babice ohranile dolgo v zimo. ZELIŠČNI KOLAČ Tokrat smo na Kozjanskem pekli marmorni zeliščni kolač. Gospa Barbara zelišča nabere na svojem terapevtskem vrtu. Uporabi sveža ali pa sesekljana in shranjena v sladkorju. V kolač zareže z vznemirjenjem, saj jo vedno znova preseneti vzorec.
Predstavljamo projekt ZOOSofija, ki ponuja inovativni pristop k reševanju problematike invazivnih vrst živali v okolju. Obiskali smo Vikinga, policijskega konja, ki so ga upokojili in zdaj čaka na zaslužen počitek v novem domu. V tokratnem veterinarskem nasvetu opozarjamo na paralizo grla pi psih. Z avtorjem knjige, Igorjem Plohlom, prebiramo zgodbo o levu Rogiju, o malo manj običajnem levu, ki po resni poškodbi hrbtenice pristane na invalidskem vozičku.Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Tokrat oddajo Slovenski magazin pričenjamo v največjem slovenskem muzeju - Tehniškem muzeju Slovenije, katerega razstavni prostori se razprostirajo v nekdanjem kartuzijanskem samostanu, umeščenem v idilično okolje. V Ljubljani je nedolgo nazaj ponovno zaživel opečnati kiosk v obliki valja, pod katerega se je pred 90 leti podpisal sloviti arhitekt Jože Plečnik. V Kanalu ob Soči je našel svoje mesto zelo poseben park - Park Pečno. Njegovo prizorišče je gozd, sama ideja parka pa temelji na povezavi umetnosti z naravo. V Slovenj Gradcu v delavnici Perger ustvarjajo zgodbo lectarstva roke že devete generacije. Tako kot pred 260 imi leti – tudi danes delo poteka ročno, skrivnosti ustvarjanja v medu pa se še vedno prenašajo iz roda v rod. Katarina Rešek Kukla je vsestranska, predvsem pa samosvoja umetnica; DJ-ka, glasbenica, tekstopiska filmska režiserka.
V egipčanskih grobnicah so našli več tisoč let stara semena žit. Ko so jih posejali, je iz njih zrasla rastlina. A kaljivost je le ena od lastnosti kakovostnega semena, ki je osnova za dobro letino. Toda pridelovanje semen je zahtevnejše od pridelovanja rastlin za prehrano, zato v Sloveniji in po svetu primanjkuje semen. Kako z modernimi postopki pridelujemo in obdelujemo semena?
Roman Zmote dijaka Tjaža je ključen za Lipušev preboj med velike slovenske avtorje. Izšel je leta 1972 in v slovensko literaturo vpeljal svojevrsten notranji monolog. Roman je sarkastična zgodba o tem, kako se mladostnik znajde v primežu represivne vzgoje internata, ki ga do te mere stre, da stori samomor. Z ravnateljem Rihardom Režkom se pogovorimo o tem, ali se je vzgoja v današnjem internatu spremenila v primerjavi s tisto iz 20. stoletja. Zmote dijaka Tjaža sta leta 1982 v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mračnikar in mu s tem dala tudi mednarodno veljavo. O travmatični izkušnji pisanja v jeziku, ki je lastnemu sosedu tuj, saj je tujec, obenem pa odtujen tudi domači zemlji, ki je del tujine, sprašujemo dr. Silvijo Borovnik, strokovnjakinjo za literaturo koroškega zamejstva.
Ohranjati kamp na najvišji ravni, stalno dodajati novo ponudbo, je glavno vodilo Jureta Kolenca, ki je leta 2000 v Varpolju pri Mozirju kupil zapuščen kamp in ga v dobrih dveh desetletjih razvil v enega najboljših slovenskih kampov. Družinski Kamp Menina je danes odprt vse leto, saj ponuja tudi možnost najema lesenih mobilnih eko hišk in luksuznih glampinških hišk z zasebno savno in masažno kadjo; na 8 hektarih zemljišča je prostora za 250 družin. Gostje, ki prihajajo iz 17 držav, cenijo predvsem bogato dodatno ponudbo, od sprostitvenega centra do bogatega izbora športnih dejavnosti. Kar petino prihodkov, letos jih načrtujejo milijon evrov, ustvarijo s teambuildingi. Kamp Menina je leta 2018 kot prvi v Sloveniji prejel certifikat Zeleni ključ za odličnost in trajnostno delovanje v turizmu.
Pred ministrsko konferenco na Brdu pri Kranju so evropski kmetijski ministri spoznali del Dolenjske, tam jih je spremljala naša ekipa. Obiskali smo nekaj kmetijskih gospodarstev, ki že nekaj časa uporabljajo alternativne pristope ohranitvenega kmetovanja, s katerim želijo ohraniti zdrava, živa tla. Preverjamo, kako napreduje projekt Nemoč podeželja, ki so se ga lotili predstavniki Zveze podeželske mladine in strokovnjaki z različnih področij. Zadnje minute oddaje nam bodo popestrile predstavnice Društva kmečkih žena Metlika, ki ima največ zaslug za zaščito belokranjske pogače.
VRT V GORNJEM DOLIČU Ekipo oddaje Na vrtu sta v goste povabila zakonca Ana in Danilo Jakoš. Do njune hiše v Gornjem Doliču obiskovalca pripeljejo čevlji. Odrabljeni so, različnih oblik, vsak drugače pobarvan, iz vsakega kukajo netreski. Na sredini vrta se vrti obnovljeno mlinsko kolo, povsod so kosi lesa, kamnov, stara kmetijska oprema, ki jih Jakoševa dodelata v unikatne 'eksponate'. Med njimi vznikajo gredice host, hermelik, rudbekij, zelenjavni vrt... SUŠENJE PARADIŽNIKOV Iz aktiviranega oglja, zdrobljenega kamenja, rečnih naplavin in vrtne zemlje je Slavko Turšič sestavil rodovitno plast v novem plastenjaku. Maja je vanj posadil paradižnike, ki so poleti zrasli v goščavo. Pri Turšičevih so letos pojedli, predelali in razdelili že okrog 200 kilogramov paradižnikov, nekaj jih posušijo. O PELINOLISTNI AMBROZIJI Pelinolistna ambrozija spada med invazivne tujerodne rastlinske vrste. Težave povzroča s hitrim širjenjem, človeku povzroča alergene reakcije. Septembra semeni. Kaj storiti, ko jo opazimo, svetuje Sebastjan Lipar.
Obiskali smo mlade kapibare v Živalskem vrtu v Ljubljani. Obenem pa smo osvetlili posledice krčenja življenjskega prostora živali, konkretno v Argentini, kjer prebivalci prestižnega naselja sobivajo s kapibarami. Odpravili smo se v Podsredo in skupaj z biologom Dušanom Klenovškom razbijali predsodke ljudi do netopirjev. Preverili smo, kako gre risom, ki so jih v okviru projekta LIFE Lynx, priselili v Dinaride in Slovenske Alpe. Družili smo se z živalmi na Posestvu Valdek, v Jarenini. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Na obrobju madžarskega mesta Békéscsaba je Maria Bartolák obnovila kmetijo svojih slovaških prednikov. Hiša, ki jo je poimenovala po značilni slovaški jedi haluška, je postala priljubljeno zbirališče različnih generacij, ki jih zanima preplet preteklosti s sedanjostjo. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom. Istrski boškarin, avtohtono belo govedo, je ob kozi zaščitni znak največjega hrvaškega polotoka v severnem Jadranu. Zaradi nenačrtovane reje in množičnega odhoda podeželskega prebivalstva na delo v mesta se je njihovo število v 90. letih prejšnjega stoletja močno zmanjšalo.
Dušan Pirjevec je eden najpomembnejših slovenskih literarnih teoretikov. Njegov pogled na književnost je omogočil izvirno slovensko recepcijo eksistencialne filozofije, obenem pa v premislek o literaturi vpeljal sodobne miselne tokove, med drugim fenomenologijo in strukturalizem. Pirjevčeva predavanja so bila legendarna in množično obiskana; kdo vse jih je obiskoval in kako so vplivala na študente iz sedemdesetih let, v "Pirjevčevi" predavalnici povprašamo Dušana Merca, predsednika DSP. Pirjevčevo življenje je močno zaznamovala tudi partizanska problematika in za marsikoga je bila njegova vojna vloga kontroverzna, kar nam bo osvetlil komparativist dr. Boris A. Novak.
Evropska komisija želi v novem programskem obdobju vzpostaviti poenostavljen, posodobljen in prožnejši sistem delovanja SKP. Države članice prvič pripravljajo strateške načrte v katerih sledijo skupnim ciljem evropske kmetijske politike, na temeljih specifičnih potreb lastnih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Na terenu smo zbrali mnenja o Osnutku slovenskega strateškega načrta za programsko obdobje 2023-2027.
KAKO NASTANE KIS Zakonca Krope za pripravo kisa uporabljata domače zimske sorte jabolk. Po klasičnem in kar dolgotrajnem postopku to dragoceno tekočino pridobivata iz jabolčnega soka in tropin. Jabolčni kis blagodejno učinkuje na telo, da pa ga vsak dan lažje spravita po grlu, kot se pošali gospa Anja, vanj vmešata med, česen, hren... NA JESENSKEM VRTU GOSPE HELENE Na vrtu Helene Likozar v Kranju so letos poleg zmrzali, nato suše, klestila tudi neurja. S strokovnjakinjo kluba Gaia, Nevenko Breznik Beton, sta pozno-poletni pridelek poškropili z gnojilom na osnovi aminokislin in huminskih kislin. Podolgovato gredico ob ograji pa popestrili s srobotom, živobarvnimi ameriškimi slamniki in iskrivkami. VZGOJA TRADESKANCIJE Po bleščavih in kosmatih progastih listih se odlikuje tradeskancija, ki je že naše babice navduševala s hitro rastjo in dobro ukoreninjajočimi se potaknjenci. Prenaša sušo in temnejše prostore. O njeni vzgoji svetuje Sebastjan Lipar.
Obiskali smo nove prostore za mačke v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana in spoznali nekatere muce, ki tam čakajo na svoj »za vedno« dom. Res je, da ne veš veliko o psu, če ga vzameš iz Zavetišča, vendar pravijo, da se tveganje splača. V to je prepričana tudi družina Kušter, ki je nedavno posvojila Iskro. Ugotavljamo Kako pa naši ljubljenčki vplivajo na okolje in kaj lahko storimo, da je zmanjšamo ta vpliv? S psihoterapevtskim parom smo raziskali kaj pravzaprav pomeni prevelika navezanost na živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Četudi nas učijo, da je treba literarno delo ločevati od njegovega avtorja, pri nekaterih pisateljih to preprosto ni mogoče. Tak je tudi Vitomil Zupan, ki se ga držijo legende o škandalozni seksualnosti in kompulzivnem odnosu do žensk. Z Ifigenijo Simonović smo se pogovarjali o tem, kakšen je bil odnos med Zupanovim življenjem in delom, zanimalo pa nas je tudi, kakšen bi bil odnos do Zupana danes in kako na interpretacijo njegovega dela vpliva gibanje Jaztudi in vzpon politične korektnosti. Po Zupanovem romanu je bil posnet tudi film Nasvidenje v naslednji vojni, v katerem glavnega junaka Berka igra Metod Pevec. Z njim smo se pogovorili o spominih na snemanje in o tem, kako je bilo igrati tako kontroverznega junaka.
v oddaji Ljudje in zemlja, ki smo jo tokrat pripravili v koprskem studiu izpostavljamo katastrofalno čebelarsko sezono. Predstavili vam bomo novo aplikacijo za satelitsko spremljanje kmetijskih površin- Sopotnik. Bili smo v Sečovljah, kjer gre solinarska sezona počasi h koncu. V Kačičah smo obiskali domačijo Belajevi, ki bo v letošnjem akademskem letu učna kmetija v študijskem programu fitoterapija. Za konec pa še v Sabonje, kjer so domačini obudili star kmečki običaj- košnjo s koso.
SOK IN MARMELADA IZ BEZGOVIH PLODOV Da bi zadostili ljudskim vražam, so na Kozjanskem ob domačijah od nekdaj sadili bezeg; ta naj bi odganjal vse slábo. Bezeg že leta raste tudi na kmetiji Herbalija, gospa Barbara spomladi z njega obira vršičke za čaj in dišeče mlečnobele cvetove za napitke. Nekatere pusti, da proti jeseni dozorijo v drobne črne jagode, iz katerih pripravlja marmelado in sok. SETEV MOTOVILCA Komaj Davor Špehar na vrtu na Dolenjskem zaključuje pobiranje poletnih plodov, že razmišlja o jesenskih setvah in sajenju. Pod plodovkami je prerahljal prst, posejal motovilec. Svetuje, kaj storiti, da bo dobro kalil. PRIDELEK KROMPIRJA IZ LONCA Zakonca Martina in Martin iz Črete sta letos sadila krompir kar v lonce. Te sta do polovice napolnila z zemljo, nanjo položila 3 ali 4 krompirje in jih zasula. Zelene poganjke sta sproti zagrinjala, lonce pa sredi maja iz rastlinjaka prenesla na prosto. Večji del pridelka sta že pobrala, ostale so le še štiri posode. Izvedeli smo, koliko krompirja sta pridelala in kakšno presenečenje ju je čakalo v tretji posodi... ŠOPEK IZ HORTENZIJ IN PLAMENK Tudi konec avgusta ponuja obilico cvetov. Sebastjan Lipar je na svojem vrtu nabral plamenke in hortenzije ter sestavil čudovit poznopoletni šopek.
Neveljaven email naslov