Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. VRT V ROŽENPLJU Januarja že načrtujemo kolobar in nove posevke zelenjavnih vrtov. Tako je storil tudi Davor Špehar. Novo sezono bo pričel kmalu, s sajenjem sadik zelja na gredo, kjer zdaj še raste motovilec. Preverili smo, kakšni so njegovi letošnji načrti setev in sajenja na prostem in v rastlinjaku. 2. ZIMSKA PODOBA VRTA HRUŠEVEC Tudi s snegom pokriti vrtovi imajo svoj čar. Obiskali smo vrt Hruševec v Šentjurju. Na njem pravkar cvetijo telohi, kmalu se bo razcvetela blagajana, volčin, ki so ga prvič odkrili pri nas, v bližini Polhovega Gradca. V zelenih in srebrnih odtenkih se bahajo nekateri iglavci. 3. PROSENE ENERGIJSKE PLOŠČICE Potrebujemo nekaj prosa, suhega in svežega sadja, mleka in cimeta pa lahko z nekaj spretnosti naredimo okusne energijske ploščice.
Podobe arhitektke in slikarke Mojce Fo so zgovorne že same po sebi. Njeni upodobljeni liki ne potrebujejo besed, da jih spoznamo. Svet, v katerega umešča svoje pravljične like, je poln fantazij, čudežev skrivnosti in arhetipskega. Domžalski slamniki so bili pred stoletjem zelo poznan modni dodatek na policah pariških butikov, ki pa so žal s pohodom umetnih meterialov padli v pozabo. Oblikovalka Ana Cajhen, se je odločila za njihovo obuditev – za izdelavo sodobnih slamnikov na star, tradicionalen način. Cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku velja za enega od biserov slovenske poznobaročne arhitekture. Prisluhnili smo zgodbi o tem, kako je na predalpskem gričevju zrasla očarljiva cerkev z odličnostjo velemestnih stolnic in hkrati ostala priljubljena romarska pot. Območje med Okro in Albijsko goro, kot so gori Snežnik in Nanos omenjali grški in rimski pisci, je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran. Na tamkajšnjem Taborskem grebenu so nastala številna prazgodovinska gradišča. Tartufe so v preteklosti imenovali za hrano bogov. Še vedno veljajo za naravni afrodiziak, zato se jim tudi danes pripisuje čudežna moč, na katero prisegajo številne znane osebe. Slovenija je ena od štirih evropskih držav, v katerih se nabirajo ti sloviti gomolji – tartufi.
Predstavljamo bradato agamo. avstralskega puščavskega kuščarja, ki je zelo pogost domač ljubljenček. Obiskali smo Tropsko hišo v Celju, kjer bo, ko bodo razmere dovoljevale, mogoče občudovati več kot 50 živalskih vrst in 200 vrst rastlin. Družili smo se z mladički pasme Cavalier King Charles španjel in francoskih buldogov, pri priznani slovenski vzrediteljici. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Za zdrave kosti in zobe ter za normalno delovanje mišic in imunskega sistema je nujna tudi zadostna količina vitamina D. Ta pa pomaga tudi pri avtoimunih boleznih, preprečevanju srčno-žilnih bolezni in deluje protivnetno. Raziskave pa kažejo, da 40 % Evropejcev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D. Kako lahko poskrbimo, da ga bomo imeli dovolj? Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov vitamina D. V telo ga lahko vnesemo s hrano ali ga sintetiziramo v koži pod vplivom sonca. Zadostna preskrba z vitaminom D nanj bi imela pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Kaj pa kažejo raziskave?
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Čeprav je videti, da se narava pozimi povsem umiri, so drevnine lepe tudi v lubju, listih, barvi in rasti vej. Sprehodili smo se med drevjem in grmičevjem Arboretuma Volčji Potok, kjer smo občudovali javorje, drene, psevdo-kamelije. Študent Miha Leitinger tudi pozimi vrtnari, no, okrasne nasade postavlja v steklene posode. Te zapre, v posodi vzpostavljeno mikrookolje pa je samooskrbno. Izvedeli smo, katere rastline lahko sadimo v posode in kako to storimo. Ob tem še pogled v Dnevnik lastnih izkušenj - siljenega radiča je bilo dovolj le za skledico ali dve.
Lani so v Benetkah poskusno zagnali več milijard evrov vredni projekt Mose za zaščito pred poplavami. Ker pa so sistemi pregrad pred vplivi plimovanja vedno imeli tudi negativne učinke na ekosistem, so najpomembnejše raziskovalne ustanove severne Italije že združile moči za dolgoročno opazovanje in proučevanje sprememb v regulirani beneški laguni. Madžar Lászlo Korim je pred 20 leti prodal stanovanje v mestu, pustil uspešno službo borznega posrednika in se preselil na podeželje. V gozdovih Zempléna, nedaleč od slovaške meje, nabira gobe in išče minerale ter živi mirno življenje sodobnega puščavnika. Josef Gsell iz Wigratzbada v Allgäuu že 50 let sestavlja nenavadne daljinsko vodene leteče predmete in modele letal vseh oblik in velikosti. Iz lesa balzovca je zgradil celo letečo preprogo, letečo kosilnico in raketoplan. Elisa Vedovelli in Christian Niedermair sta ljubitelja sibirskih haskijev in dirk s pasjimi vpregami. V domačem Latschu na Južnem Tirolskem skrbita za devet sibirskih haskijev, za katere pravita, da lahko med treningom in divjo vožnjo skozi gozd izživijo svojo neustavljivo željo po teku.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Metan je tretji najpomembnejši toplogredni plin. Njegova koncentracija v ozračju je najvišja v zadnjem milijonu let in še narašča. Samo od leta 1750 se je povečala za več kot 100 odstotkov. Ogromne količine metana so shranjene v zamrznjenih tleh Arktike in Antarktike ter v obliki metanovih hidratov na dnu morij. Toda na teh območjih narašča povprečna temperatura, zato znanstvenike skrbi, da bi prišlo do sproščanja metana in dodatnega povečanja njegove koncentracije v ozračju, to pa bi imelo negativne posledice za naše podnebje. Kako bo metan vplival na naše podnebje v prihodnosti?
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Oddajo začenjamo v Kačičah v občini Divača, kjer se nahaja največja ledenica v Sloveniji in druga največja v Evropi, ki je, za nameček, celo naprodaj.V Brkinih smo prisluhnili sadjarjem. Številni pridelovalci jabolk ne vedo, kam s pridelkom. Prodaje na domu praktično ni, tista v trgovinah se je zmanjšala. Pomoči države, vsaj takšne, kot so je bili deležni vinogradniki, pa še ni na vidiku. V Triglavskem narodnem parku želijo spodbuditi razvoj živinoreje in turizma. Pogovarjali smo se tudi o ovčarskih psih, o koristih za kmete in drobnico, ter o nevarnostih za sprehajalce, pohodnike, kolesarje. Zamejski kolega NIko Štokelj nam bo predstavil govedorejsko in sirarsko kmetijo Vidali v Bazovici pri Trstu. Zaključujemo pa z zelo odmevno predstavitvijo slovenskih belih maceriranih vin na Kitajskem.
Med zimzelenim okrasjem decembra in januarja izstopajo bodike. Pozimi si predstavnice te avtohtone drevesne vrste kar same nadenejo rdeče okrasje, plodovnice s semeni, s katerimi tudi nam polepšajo praznične dni. Z Dušanom Klenovškom smo spoznavali bodike na Kozjanskem; na domačijah Kukovičič, Klavžer in Šušteršič. Melonasta hruška ali pepino je razhudnik, ki ga pri nas gojimo kot druge toploljubne plodovke. Marjan Kogelnik z Raven na Koroškem pa rastlino pred zimo prenese v klet. V njej pravkar dozorevajo plodovi. Dobro letino maslenih buč je prinesla lanska jesen, pravi Martina Plohl Krevh. Nedozorele buče, prepozna jih po zelenih progah na povrhnjici, hitro predela v omako za testenine.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Obiskali smo Živalski vrt Ljubljana in spoznali tamkajšnjega novega prebivalca, kanadskega volka Aragorna. Spoznavamo aktivnosti Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Predstavljamo žalostno zgodbo mladega muca Arturja, ki pa ima srečen konec. Vabimo k sodelovanju v akciji januarskega štetja vodnih ptic. Svetujemo, kako preprečiti ali zmanjšati preveliko telesno težo pri psih in mucah. Ob fotografijah gledalcev podoživljamo praznične dni z živalmi. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Teorija pričakovane koristi pravi, da človek pri sprejemanju ekonomskih odločitev maksimira koristi in minimizira stroške. Vendar se kdaj odločimo popolnoma v nasprotju s to teorijo. Kupimo obleko, klobuk ali kaj tretjega, česar ne potrebujemo in nikoli ne uporabimo. Vzroke za to raziskuje nevroekonomija, ki ugotavlja, da na naše ekonomske odločitve lahko vplivajo vreme, letni čas, dan v tednu, rezultati športnih tekem in celo naše fiziološke značilnosti, kot so razmerja na obrazu in hormoni. Kako zanesljive so te povezave in kako lahko razumemo njihovo medsebojno zvezo?
Na turistični kmetiji Žurej smo se mudili v začetku preteklega leta, ko še nihče ni slutil, kaj bo prinesla bližnja prihodnost. Visokogorska kmetijia na Koroškem je vrata odprla študentom, prostovoljcem, ki jih je naša kamera ujela pri čiščenju pašnika. Gostili so nas tudi na Bohinjskih planinah, kjer poleti pasejo živino iz doline in sirarijo. Ob koncu se ustavljamo pri zakoncih Zupanič Metz, ki sta se pred 20 leti priselila iz Amerike in začela ekološko kmetovati na družinski kmetiji.
V prvi oddaji novega leta se skozi letne čase spominjamo, kaj smo počeli in spoznavali v lanskoletnih oddajah. Pozimi smo kisali zelje, narezane lističe smo dali v kozarce in v njih zelje pustili skoraj mesec; spomladi smo na vrtu nabrali bršljanasto grenkuljico in skuhali koroško r'pično župo; poleti smo na vrtu Hruševec občudovali lotosove cvetove; jeseni pa iz obilne letine jabolk naredili kis.
V prvi oddaji O živalih in ljudeh v letu 2021, vam ponujamo ogled nekaterih najbolj pozitivnih in odmevnih zgodb minulega leta. vabimo vas tudi, da nam pošljete fotografije in posnetke preživljanja prazničnih dni z vašimi živalskimi ljubljenčki. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V Hiši južnega morja v Obergünzburgu na Bavarskem je na ogled zbirka več kot 1500 različnih predmetov, ki jih je v nekdanji nemški koloniji Novi Gvineji neutrudno zbiral kapitan parnika Karl Nauer in jo leta 1913 podaril domači občini. Vas Slapnik v Goriških brdih je bila 1985, ko jo je zapustila zadnja prebivalka, zaradi urbanistične zasnove in arhitekture razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zdaj sameva, opuščene hiše in ruševine pa še vedno pričajo, da je bila nekoč to bogata vas, v kateri so ljudje dobro živeli. Bavarec Johannes Egger iz Vogelsanga je na domači kmetiji začel pridelovati biološko kozje mleko. Za otroke, ki so alergični na kravje mleko, je kozje mleko odlična zamenjava. Romanska cerkev v kraju Ócsa, južno od Budimpešte, je eden najdragocenejših madžarskih arhitekturnih spomenikov. Pred časom so jo obnovili in za uspešno prenovo prejeli nagrado Europa Nostra za izjemen dosežek na področju kulturne dediščine.
Branko Majerič, znan pridelovalec poljščin po principu ohranitvenega kmetijstva, nas je odpeljal na ogled njive v skoraj apokaliptičnem jutru. Na drugem koncu Slovenije, pri Apatovih nad Šoštanjem so nam predstavili prirejo senenga mleka. Večji del ga prodajo v Mlekarno Celeia, kjer ga predelajo v seneni sir. S člani sadjarskih društev Dravograd in Mežiška dolina smo spregovorili o tem, kako pridelati kakovosten mošt. Pred koncem oddaje pa vas vabimo na ogled dveh rokodelskih obrti - pletarstva in lončarstva, ki sta bili nekoč značilni za slovensko podeželje.
Neveljaven email naslov