Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Preverjamo koga zares zanima dobrobit živali v primeru Tropske hiše v Celju, pobožale vas bodo praznične fotografije in posnetek živali naših gledalcev, morda vas bodo presenetile tudi izjave otrok ob branju knjige Z naravo v objemu, iščemo pogrešano muco in svetujemo o tem, kako pravilno nastlati živalim.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Drugo januarsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo z načrti, ki jih imajo območni kmetijsko-gozdarski zavodi in Zadružna zveza Slovenije v letu 2025. Nadaljujemo s sadjarskimi temami: zimsko rezjo sadnega drevja na klik - za našo oddajo jo je prikazal svetovalec za sadjarstvo iz Nizozemske in predstavitvijo raziskovalnega dela Sadjarskega centra Maribor. Ta izvaja introdukcijo pečkastega sadja in preizkuša nove tehnologije pridelave jabolk in češenj že 35 let. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prašičereji pa je cilj še enega projekta evropskega inovativnega partnerstva, rešitve so rejci in strokovnjaki predstavili na kmetiji Galunder v Veržeju.
V naslednjih minutah se bomo skupaj z nekaterimi udeleženci lanskega posveta JSKS na Bledu ozrli v leto 2025. Govorili bomo o ključnih izzivih s katerimi se bodo soočali na posameznih območjih slovenskih kmetijsko gozdarskih zavodov in Zadružne zveze Slovenije.
35 let v Gačniku pri Pesnici deluje Sadjarski center Maribor. Gre za enega izmed treh poskusnih sadovnjakov v državi, druga dva sta v Lukovici in Bilju pri Novi Gorici. V vseh proučujejo različne vrste sadja v lokalnih pridelovalnih razmerah. V Gačniku izvajajo introdukcijo pečkastega sadja in preizkušajo nove tehnologije pridelave jabolk in češenj.
Prašičereja ima v severovzhodnem delu Slovenije bogato tradicijo. Na tem območju je tudi največ rejcev. Nekateri izmed njih so vključeni v projekt evropskega inovativnega partnerstva, kjer osredotočajo na zmanjševanje toplogrednih plinov v prašičereji. Poudarek je na selekciji.
Specialisti za sadjarstvo mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda so konec leta na tradicionalne Lombergarjeve dneve povabili nizozemskega strokovnjaka za zimsko rez. Prikazal je na Nizozemskem in v nekaterih drugih evropskih državah že dolgo uveljavljeno zimsko rez sadnega drevja na klik.
Najbolj vesel mesec je za nami, in ker januar pregovorno velja za turoben mesec, smo se odločili, da vanj vnesemo malce humorja. Humor nas nasmeji in razvedri, pogosto pa v sebi nosi tudi zrno modrosti. Z nami bodo: mojster potegavščin Franci Kek, Rok Vilčnik, mojster komedije absurda, ter Maja Gal Štromar, mojstrica odkrivanja humorja v človeški naravi. Oddajo bosta popestrila tudi hudomušna lika Mama Manka in Klobasekov Pepi. V digitalni rubriki bomo ločevali resnične posnetke od globokih ponaredkov, oddajo pa zaokrožili z zabavnim kvizom (Spo)znanje generacij.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V prvi oddaji v letu 2025 se posvečamo priljubljeni, evolucijsko mladi družini rastlin. Kaktusovke z več kot 2 tisoč vrstami lahko dandanes vzgajamo tudi v dnevnih sobah, medtem ko je prvi kaktus v Evropo priplul s Krištofom Kolumbom. V njegovih časih so se z njimi lahko bahali le premožni ljudje. Najdražjega v zgodovini ima doma tudi Jure Slatner, pedagog in član več kot 50 let starega Društva prijateljev kaktusov Slovenije. Pokazal nam bo, kako jih cepi. Lučka Lipnik iz Paviljona kaktej iz Rogaške Slatine bo kaktuse oprašila, Zvone Rovšek iz Litije bo posadil njihova semena. Ljubiteljski zbiratelj, Mariborčan Janez Pahor pa bo presadil nekaj primerkov, ki so prerasli lonček in izčrpali substrat.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?
Polovica primerov gluhosti je gensko pogojenih, preostali so posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Gluhost pomeni popolno izgubo sluha, naglušnost pa delno, kjer so nekateri zvoki slabše zaznavni. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki. Če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki.
34 milijonov otrok po svetu je gluhih in statistika kaže, da so za 60 % gluhosti krivi geni. Najnovejše zdravljenje so tako genske terapije. Trenutno so še v razvoju. Najmlajši otrok, ki so ji (tudi) z gensko terapijo vrnili sluh, je leto in pol stara deklica iz Velike Britanije.
Neveljaven email naslov