Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V vasici Leskovec nad Sevnico so pripravili prikaz najprimernejše sestave travne ruše in različnih načinov spravila krme na območjih z omejenimi dejavniki. V nadaljevanju se pogovarjamo o vplivu vremenskih razmer na letošnje posevke žit. Na posvetu o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij v Bohinju so govorili o tem, kako vzpostaviti sodelovanje med kmetijstvom in turizmom na teh območjih. Letos marca je ameriška revija VinePair na lestvici najboljših vinskih destinacij na svetu, na prvo mesto postavila Haloze in Štajersko. Tako so potrdili odličnost tega območja za gojenje vinske trte, ki so ga dobro poznali že naši predniki.
Kako na zavarovanih območjih ohranjati kmetovanje in krajino ter razvijati turizem, je le nekaj iztočnic, o katerih so govorili na 2. posvetu o Izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in kako jih nasloviti v praksi. Udeležili so se ga tudi predstavniki Evropske komisije, Bohinj pa je bil izpostavljen kot primer dobre prakse povezave kmetijstva s turizmom.
Gost Ivan Brodnjak, KGZS, KGZ Ptuj. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V vasici Leskovec v Podborštu nad Sevnico so na kmetiji Renko – na pobudo vaščanov ob sodelovanju KGZS in KGZ Novo mesto, občine Sevnica, Krajevne skupnosti Šentjanž in Govedorejskega društva Sevnica pripravili prikaz najprimernejše sestave travne ruše in spravila krme.
Letos marca je ameriška vinarska revija VinePair na svoji lestvici najboljših vinskih destinacij na svetu na prvo mesto postavila Haloze in Štajersko. Tako so potrdili odličnost tega območja za gojenje vinske trte, ki so ga dobro poznali že naši predniki. Vinski sloves Štajerske je delo štajerskih vinarjev, ki tudi v najtežjih pridelovalnih razmerah pridelujejo posebna vina s pečatom zemlje in klime Štajerske.
VRTNI NASVETI: REDČENJE MALIN, BRESKEV IN JABLAN Davorin Gamser, strokovnjak za sadjarstvo, svetuje, koliko plodov junija utrgamo z breskve, da bodo sadeži, ki smo jih pustili, sočni in zdravi. Redčiti je treba tudi plodove jablan, pri malinah, ki že zorijo, pa izrezujemo kar celotne poganjke. V NASADU ZDRAVILNIH RASTLIN NA KRKU Pred mesecem smo se z ekipo udeležili letošnjega spomladanskega srečanja članov kluba Gaia na otoku Krk. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi nasad zdravilnih rastlin v notranjosti južnega dela otoka. Na posestvu Kusshh bodo sivko porezali konec meseca, grmički smilja so bili tik pred cvetenjem. Ali ste vedeli, da jih žanjejo dvakrat letno? POLETNI NAGROBNI NASADI Dnevi dediščine evropskih pokopališč so bili letos v znamenju trajnostnih nasadov. Nekaj vzorčnih kombinacij so pripravili tudi na pokopališču Pobrežje, kjer so posebej za oddajo uredili še sodobnejši nagrobni nasad, ki ga ne bo treba zalivati.
Dnevi dediščine evropskih pokopališč so bili letos v znamenju trajnostnih nasadov. Nekaj vzorčnih kombinacij so pripravili tudi na pokopališču Pobrežje, kjer so posebej za oddajo uredili še sodobnejši nagrobni nasad, ki ga ne bo treba zalivati.
Pred mesecem smo se z ekipo udeležili letošnjega spomladanskega srečanja članov kluba Gaia na otoku Krk. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi nasad zdravilnih rastlin v notranjosti južnega dela otoka. Na posestvu Kusshh bodo sivko porezali konec meseca, grmički smilja so bili tik pred cvetenjem. Ali ste vedeli, da jih žanjejo dvakrat letno?
Tudi jablanam redčimo plodove. Počakamo, da del komaj nastalih sadežev najprej odvržejo same.
Z malin že trgamo prve jagode, a da bi dobro rodile tudi prihodnje leto, jih že junija redčimo. Pa ne sadežev, temveč izrezujemo celotne poganjke. Nasvet Davorina Gamserja.
Davorin Gamser, strokovnjak za sadjarstvo, svetuje, koliko plodov junija utrgamo z drevesa, da bodo breskve, ki smo jih pustili, sočne in zdrave.
Naš dolgoletni dopisnik s tolminskega Miloš Batistuta odhaja v pokoj. Ob tej priložnosti smo z njim pripravili krajši pogovor o spominih, izkušnjah ini novih izzivih.
Čeprav je Šentviška planota na Tolminskem znana po tem, da so tam doma največji pridelovalci mleka v Posočju, se je mladi Miha Kobal lotil povsem druge vrste kmetovanja, ki je za tiste hribovite kraje vsaj nenavadno, pri tem pa mu na svoj način sledi tudi partnerka Alenka. Poleg različnih vrst krompirja, velikega nasada jagod imajo tudi konje. Gospodar pa rad posodablja svoje stroje s koristnimi inovacijami.
Številnih mest pa tudi domače okolice si ne znamo predstavljati brez vrtnic, ki se bohotijo v različnih oblikah in barvah. Obiskali smo domačijo, ki se z vzgojo vrtnic ukvarja že več kot desetletje.
Slovenska Istra je eden redkih vinorodnih okolišev, kjer proizvodnja vina v zadnjem desetletju in več, kljub globalnim presežkom, ostaja stabilna. Da je temu tako, gre zasluga tudi rednim obnovam vinogradov, za katere pridelovalci iz državne blagajne prejmejo znatna finančna sredstva. Kako poteka strojno sajenje trt s pomočjo satelitske tehnologije, smo preverili v Ankaranu.
V Marezigah se je - kot vsako leto tretji vikend v maju - v lepem in sončnem vremenu odvil že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. Tokrat z malce spremenjeno podobo. Začelo se je v petek z Gourmet festivalom, na katerem sta priznana strokovnjaka božanja brbončic - sommelier Valentin Bufolin in chef Uroš Štefelin, prikazala zanimivo spajanje refoška z različnimi jedmi. Šampijon refoška je postala klet Robi in Dorjano Korenika iz Kort, kralj refoška pa Gregor Korenika.
Najprej se bomo sprehodili po Marezigah, kjer je potekal že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. V Ankaranu so sadili trte s pomočjo satelitske tehnologije, s katero posadijo sadiko do dva centimetra natančno. S kakšnimi težavami se soočajo agrarne skupnosti pri vračanju premoženja in kakšna je njihova prihodnost, so pred kratkim razpravljali v brkinski vasi Slivje. Na Šentviški planoti nad Kobaridom smo obiskali inovativnegga mladega kmeta Miho Kobala. Na koncu pa se bomo sprehodili še med rožnimi vrtovi.
SKALNJAK OB POTKI V zadnji majski oddaji začneta Irena in Sebastjan urejati nov skalnjak in pot. Za podlogo sta uporabila nerazgradljivo folijo, ki bo zadrževala razrast plevelov. 'Odpadne' skale je Sebastjan nabral na mestu, kjer so gradili cesto. Skalnjak, ki je za zdaj zasajen s sonceljubnimi rastlinam, pa še ni končan. Z GAIO NA OBISKU - DANICA DOLENC Danica Dolenc uživa na svojem pestrem vrtu. Poleg obilice trajnih okrasnih rastlin goji tudi vrtnine. Tako sta s strokovno sodelavko kluba Gaia v negnojeno gredico posadili fižol. Kako pomagati prezgodaj posajenim paprikam, je zanimalo Danico. Na novo sta nekaj teh občutljivih predstavnic plodovk posadili v rastlinjak. KOT POBESNELE ZORIJO JAGODE HASKAP Že tako veljajo za prve dozorele plodove, ki nas vabijo s sadnega vrta, letos pa so jagode haskap še posebej pohitele. Zorijo precej prej kot običajno. Obiskali smo nasad, ki ga je Anja Kokol z možem zasadila pred osmimi leti. Te 'sibirske' borovnice, kot se jih je prijelo ime med ljudmi, so dokaj nezahtevne grmovnice. Z vsakega grma lahko naberemo nekaj kilogramov sladko-kiselkastih jagod. navrtu@rtvslo.si
Danica Dolenc uživa na svojem pestrem vrtu. Poleg obilice trajnih okrasnih rastlin goji tudi vrtnine. Tako sta s strokovno sodelavko kluba Gaia v negnojeno gredico posadili fižol. Kako pomagati prezgodaj posajenim paprikam, je zanimalo Danico. Na novo sta nekaj teh občutljivih predstavnic plodovk posadili v rastlinjak.
V zadnji majski oddaji začneta Irena in Sebastjan urejati nov skalnjak in pot. Za podlogo sta uporabila nerazgradljivo folijo, ki bo zadrževala razrast plevelov. 'Odpadne' skale je Sebastjan nabral na mestu, kjer so gradili cesto. Skalnjak, ki je za zdaj zasajen s sonceljubnimi rastlinam, pa še ni končan.
Neveljaven email naslov