Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pasje obarvani oddaji spoznavamo svilnate hrte, jakutske lajke in akite. Družili pa smo se tudi z zgovorno psičko Murf. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil.
Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves.
Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine.
Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože.
Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so zelo prizadele tudi kraje ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Odpravili smo se na Veliko planino, kjer so rejci prav tako utrpeli veliko škode, letos pričakujejo več obiska na tej največji visokogorski planini. V studio oddaje smo povabili predsednika uprave Pomurskega sejma, Janeza Erjavca, saj bo zadnji teden v avgustu tudi letos namenjen največjemu kmetijskemu sejmu pri nas – sejmu Agra. Na 62. sejmu doslej bodo največ pozornosti namenili zagotavljanju prehranske varnosti, digitalizaciji in umetni inteligenci v kmetijstvu, predstavljanju ekološkega in ohranitvenega kmetijstva. Priložnost na sejmu bo tudi za mlade inovatorje na tem področju. Letošnja država partnerica je Bolgarija. V nadaljevanju oddaje predstavljamo zeliščno kmetijo Kalan iz Kalobja na Kozjanskem, za konec pa smo pripravili še prikaz globinskega rahljanja tal.
Začetek lanskega avgusta so zaznamovale katastrofalne poplave. Po uradnih podatkih, ki jih je pred dnevi posredovala Vlada je ocenjene neposredne škode za skoraj 3 milijarde evrov. Obnova bo trajala leta. Razdiralna moč vode je zelo prizadela tudi naselja v porečju Kamniške Bistrice. In ker je poletje čas planinske paše, smo obiskali Veliko planino, kjer je letos nekoliko več obiska tudi zaradi prenovljene nihalke.
Gost Janez Erjavec. Voditeljica Dragica Vujanovič.
V organizaciji specialistov za poljedelstvo s KGZ Maribor in v sodelovanju s tamkajšnjim strojnim krožkom Orač in Občino Hoče- Slivnica so na ekološki kmetiji v Bohovi izvedli praktični prikaz globinske obdelave tal z rahljalniki. Znano je, da globinsko rahljanje pripomore k večji zračnosti zemlje.
Zeliščarstvo kot enotna panoga je zaživelo šele pred nekaj leti. Ni veliko kmetij, na katerih bi se profesionalno ukvarjali s to dejavnostjo. Pridelava zelišč zahteva veliko znanja in je še zmeraj delovno intenzivna. Obiskali smo prvo uradno registrirano zeliščno kmetijo pri nas - Ekološko kmetijo Kalan, kjer pridelujejo več kot 40 različnih terapevtskih zelišč.
Kdor potuje, širi svoja obzorja. Spoznava druge kulture pa tudi druge živalske vrste. V tokratni oddaji se spominjamo zgodb popotnikov, Brigite in Tomaža ter Oli Walkerja, ki je trenutno na poti okoli sveta s svojo psičko Carlitas. Svetujemo, na kaj pomisliti, če se na pot odpravljamo z mačko. Obiskali pa smo tudi slikovite soline Nin na Hrvaškem. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
Na kmetiji Mazejevih poleg plodovk gojijo še druge, manj znane rastline. Med njimi je enoletni, nenehno rumeno cvetoči aromatični grmiček z vonjem po pehtranu. Nabrali smo še irsko čipko in perujsko črno meto. Vse so sicer žametnice in užitne.
Oddajo zaokrožamo s poletnim namiznim aranžmajem. Gospa Sabina ga bo sestavila iz rastlin, ki jih je iz različnih razlogov odstranila z zasajene brežine. Ob pisanih, fotogeničnih netreskih pa nam pokaže še zvijačo, s katero morda z balkona ali terase preusmerimo aktivnosti komarjev.
Potem ko sta dr. Sabina Šegula in dr. Trajče Nikoloski pred štirimi leti uredila večjo brežino in nanjo posadila predvsem homulice, je brežina kot cvetna preproga. Na nekaterih mestih pa so le zaplate zemlje. Kaj je šlo narobe in zakaj se rastline tam niso razrasle, nam je ob tokratnem snemanju povedala gospa Sabina.
Na Colu nad Ajdovščino skrbijo, da stara kmečka opravila ne gredo v pozabo, zato del travnikov vsako poletje kosijo kot nekoč - s koso. Tamkajšnje društvo Trillek že nekaj let obujaja običaj košnje po starem.
Starodavna obrt svilgojstva je v naših krajih izumrla. Zelo razvita je bila na goriškem. Na tržaškem pa je bila predvsem dragocena dopolnilna dejavnost. O tem pričćajo številne murve, zasajene po zamejskiih vaseh. Pred nedavnim se je v svilogojstvu preizkusil Vincent Legissa iz Prečnika.
V Novi Vasi so že 13-tič pripravili praznik vina in česna, ki je v piransko zaledje, kljub vročemu vremenu, privabil precej obiskovalcev. Na stojnicah so lahko okusili veliko kulinaričnih dobrot in spoznali stare običaje. Letošnja letina česna je zaradi obilice dežja skromnejša in zaloge so zato kmalu pošle, pridelovalci prazniku pripisujejo velik pomen zaradi povezovanja in promocije podeželja.
Neveljaven email naslov