Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi si prizadevamo za prepoved uporabe strupenih PFAS kemijskih spojin in iščemo zamenjavo zanje. Del evropskega projekta, v katerem sodeluje 13 partnerjev iz raziskovalnih ustanov in industrije, je tudi Kemijski inštitut. Raziskave potekajo sočasno na različnih materialih, in sicer na kovinah za živilsko industrijo in na steklu, na Kemijskem inštitutu pa razvijajo premaze za tekstil.
Sprožilci draženja naše kože prihajajo tudi od zunaj in iz okolja. Per- in poli fluoro alkilne snovi ali s kratico PFAS so umetne kemikalije, ki so odporne proti maščobam, olju, vodi in vročini. Poznamo več kot 4.700 takšnih kemikalij. Prvič so jih uporabili v 40. letih prejšnjega stoletja. Danes so pravzaprav povsod. Široka uporaba in obstojnost teh kemikalij v okolju povzročata vse večje stopnje onesnaženosti zraka, vode in tal. Škodljive pa so tudi za žive organizme.
Naši mikroorganizmi - mikrobiom kože: Matematična uganka Hitrost hoje
Hrvaška televizija predstavlja prirodoslovni muzej, ki že več kot 170 let hrani vse, kar je povezano z biološko pestrostjo Hrvaške. Odprtje prenovljenega muzeja bo predvidoma na Dan Zemlje, 22. aprila. Bavarska televizija je pripravila zgodbo o prav posebnem gozdu mladih dreves – gozdu spomina, ki stoji v bližini Wemdinga na Švabskem. Ta mlada drevesa dajejo staršem umrlih otrok tolažbo, saj skoznje njihovi otroci simbolno rastejo naprej. Televizija Slovenija je obiskala prostore Fundacije Vincenca Drakslerja, ki pomaga nekdanjim odvisnikom, potem ko so zaključili terapije in je nastopil čas »vračanja« in vključevanja v vsakdanje življenje. Madžarska televizija pa je pogledala skozi objektiv Györgya Németha, fotografa iz Szegeda. Njegovo delo je bilo v preteklosti že večkrat nagrajeno, tokrat pa predstavlja prav posebno serijo fotografij o minevanju časa.
Ob koncu lanskega leta smo se udeležili vinogradniškega posveta na Lombergarjevih dnevih. Osrednjo pozornost so namenili težavam, ki vplivajo na krčenje vinogradov. Govorimo tudi o zakonih in ukrepih za pridobitev finančnih podpor po naravnih nesrečah. Predstavljamo obnovljen hlev na kmetiji Revinšek. Opozorimo na preventivno oskrbo parkljev. Oddajo zaokrožimo s predstavitvijo usmeritev za slovensko kmetijstvo v letu 2024.
V teh negotovih časih se vse več rejcev odloča za adaptacije in rekonstrukcije obstoječih hlevov namesto, da bi izpeljali naložbo v gradnjo povsem novega hleva. Med njimi je tudi kmetija Revinšek iz Kompolja pri Boštanju. Mladi gospodar se je ob prevzemu kmetije pred desetimi leti odločil za adaptacijo že obstoječega hleva krav molznic. Postopno je dograjeval še druge gospodarske objekte in posodabljal opremo.
Strukturne spremembe, ki so se v zadnjih desetletjih dogajale v kmetijstvu so prinesle tudi nekatere spremembe na področju zdravstvenega varstva živali in pri delu terenskih veterinarjev. Na območju Slovenskih goric so manjše kmetije propadale, večje govedorejske, ki se ukvarjajo s prirejo mleka pa veliko več pozornosti namenjajo tudi preventivi. Danes bomo govorili o preventivni oskrbi parkljev.
Število vinogradov v Sloveniji v zadnjih letih strmo pada. Razlogov za opuščanje vinogradništva je vedno več. Neekonomičnost pridelave grozdja, visoka povprečna starost vinogradnikov, zlata trsna rumenica in ekstremno vreme vinogradništvo spreminjajo v visoko tvegano in izredno zahtevno kmetijsko dejavnost. V naslednjem prispevku predstavljamo rešitve za te izzive, ki jih predlagajo strokovnjaki in raziskovalci.
Gost dr. Blaž Germšek, državni sekretar MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno pol. in razvoj pod., MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Predstavljamo male nemške špice. Obiskali smo Učni poligon za samooskrbo v Dolah, kjer je svoj dom našlo tudi nekaj mačk. Svetujemo, kako ugotoviti, če je naš pes predebel in kako mu pomagati k boljšemu zdravju. Ugotavljamo, kako mraz prenašajo različne vrste ptic, ki se pozimi ne odselijo iz naših krajev. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
POSEBNI FILODENDRONI IN FLAMINGOVCI Bolj kot z nezahtevnostjo za vzgojo nas kačnikovke navdušujejo zaradi raznolikosti in lepote. Ta odseva tudi z gladkih, svetlečih se listov, na katerih lahko opazimo bolj ali manj izražene žile. Med kačnikovke spadajo filodendroni z več kot 220 vrstami in flamingovci, ki jih je več kot 1000 vrst. ZBIRKA KAKTUSOV IN NJIHOVO CEPLJENJE V Trzinu smo si pri gospodu Juretu Slatnerju ogledali njegovo zbirko posebnih, tudi redkih kaktusov. Spoznamo zgodovino nastanka kaktusov brez klorofila, ki so lahko rdeče, rumene ali kakšne druge barve. Nekaj kaktusov smo tudi cepili. To smo storili iz enakih razlogov, kot cepimo sadno drevje. Kako, v oddaji. Z NARAVO PROTI PREHLADOM V neposredni okolici doma je Sebastjan Lipar nabral liste lovorja in izruval črno redkev. Za napitke, s katerimi si pozimi krepimo odpornost proti virusom, poseže tudi po čebuli in pohorski strdi. Ob uživanju domačih pripravkov za izkašljevanje in čiste dihalne poti vseeno upoštevajmo omejitve za bolnike in nosečnice. navrtu@rtvslo.si
Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Izbruhi na Sončevi površini lahko povzročijo resne težave tudi v komunikacijah, delovanju satelitov in mrež mobilnih operaterjev ali globalne navigacije GPS. Povečana Sončeva aktivnost lahko vpliva na kakovost lokacíjskih storitev. Te pri nas zaradi izbruhov na Soncu še niso bile ogrožene.
Sončevo aktivnost redno merimo, kar pomeni, da dogajanje na Soncu spremljajo številni znanstveni sateliti. Pojave na naši zvezdi bolj ali manj sistematično opazujemo že od začetka 17. stoletja oziroma od odkritja teleskopa, same Sončeve cikle pa od 18. stoletja naprej. Najstarejši kazalnik Sončeve dejavnosti so Sončeve pege.
Polarni sij je mogoče lepo ujeti s fotografskim aparatom tudi v naših krajih. Geolog in ljubiteljski astronom Jure Atanackov polarni sij spremlja zadnjih 23 let.
Neveljaven email naslov