Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa zdravnikov in medicinskih sester ugledne univerzitetne klinike v münchenskem okrožju Großhadern je narodnostno zelo mešana. Zaradi zemljepisne bližine je največ zdravnikov z območja Alpe-Donava-Jadran. Prvega bolnika so v kliniki sprejeli pred pol stoletja, natančneje 16. septembra 1974. Eno najlepše ohranjenih fužinarskih naselij Stara Sava je nekoč Jesenicam dajalo močan mestni utrip. Zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena je bilo razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Zoltán Horkai živi v bližini kraja Gödöllő. Na več hektarjev velikem posestvu mu delajo družbo volkovi, pa tudi medvedi in divji prašiči. Z njimi je nastopil že v številnih oglasih in tudi filmih.. Soteskanje ali kanjoning postaja vse bolj priljubljena športna disciplina, s katero se ukvarja vse več navdušencev po vsej Evropi.
V vasici Slapnik že več kot 40 let ne prebiva nihče. Kljub razpadajoči podobi je tu danes polno zanimivih motivov in kamnoseških detajlov bogatega stavbarstva, ki pričajo o nekdanjem življenju. Slavka Pavić je velika hrvaška in tudi svetovna fotografinja. Pri svojih 98 letih še vedno čuti veliko strast do fotografije. Cerkev svetega Martina, pomembna znamenitost mesta Landshut, je zablestela v novem sijaju. Svetovno znani irsko-ameriški slikar, Sean Scully, je za Altdorfsko kapelo ustvaril barvita okenska stekla. Skozi Naravni rezervat doline reke Glinščice teče edini površinski vodotok na Tržaškem Krasu. Zaradi bližine morja, je območje bogato tudi z mediteranskim rastlinstvom.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Ko se pod prsti Domna Ovsenika združijo ljubezen do lesa, želja po lepem, spoštovanje preteklosti in znanje družinske tradicije, nastanejo vrhunski unikatni izdelki. Še danes ljudje z otoka Korčula radi razpravljajo o potovanjih in dogodivščinah Marka Pola. Pri tem pa se rojevajo tudi zanimive zgodbe zanimivih posameznikov. Eno najlepših madžarskih podeželskih hiš v slogu nemške arhitekture je v svoji rojstni vasi, v Kisjakabfalvi postavil dr. László Somogyi upokojeni urolog iz Pécsa. V dobi umetne inteligence se zdi odločitev, postati pastirica, precej nenavadna. Podeželski svet je Caterino de Boni, diplomirano zeliščarko in glasbenico, tako očaral, da ji danes ovčereja predstavlja njeno življenje.
Željko Stevanić je fotoreporter in scenski fotograf, ki spremlja in dokumentira delo na filmskem prizorišču, fotografiral je tudi več gledaliških produkcij. Slovenski javnosti se je s svojim delom predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah. Petra Werner iz Marktredwitza je izvrstna poznavalka porcelana, oziroma belega zlata. Več kot 30 let je glavna kustosinja Porzellanikona, državnega muzeja porcelana z razstavnimi prostori v Selbu in Hohenbergu. Marano Lagunare, obmorska vas v Furlaniji - Julijski krajini s svojo laguno in ribiškimi kočami, ki jih domačini imenujejo casoni, pripoveduje zgodbo o preprostih ljudeh, ki živijo od ribolova in starih običajev. Po Blatnem jezeru plujejo prav posebne ladje. Bile so skoraj pogubljene, saj so jih večino med drugo svetovno vojno razstrelile umikajoče se nemške čete. Pred popolnim uničenjem je dve rešila lastna posadka tako, da ju je potopila.
Krajinski umetnik Jan Langer živi v osami na kmetiji v Grissianu nad dolino Eisack na Južnem Tirolskem, kjer je našel idealno zatočišče zase in za svojo umetnost. V glasbi pa najde svoje zatočišče zanimiva zasedba Eastern European Bass Ensemble, kvintet kontrabasov. Sestavlja jo pet dobrih prijateljev, ki so se pred dvema letoma spoznali na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tamás Kányo iz Budakalásza je najprej izdeloval kamnite stebre in kipe iz naplavin, nato je ustvarjal v ledu, iz drobnega kamenja pa je nekoč ustvarjal tudi mandale. Življenjska skupnost Höhenberg na Spodnjem Bavarskem je socialna in terapevtska ustanova, v kateri se od leta 1978 uresničujejo prav posebne sanje – življenje brez predsodkov in delo brez ovir.
Podnebnim spremembam, veliki grožnji našega časa, ne ubeži prav nič. Ogrožene so tudi umetnost, kultura in zgodovina, s tem pa tudi naša identiteta. Na robu Trnovskega gozda nad Vipavsko dolino je pred dobrimi 400 leti nastala Vas Predmeja. Tu so se zaradi gozdnega bogastva naselili ljudje in vzljubili skopo pokrajino, v kateri ni vira čiste pitne vode, so pa burja in nizke temperature. V Hrvaškem Zagorju se že nekaj let vije pot Ksaverja Šandorja Gjalskega, pisatelja z začetka 20. stoletja. Družbena omrežja naj bi ljudi pehala v osamljenost. Vas Škedenj pa z izzivom, da se primerjajo s fotografijo s spleta, dokazuje, da ni vedno tako.
Ivan Juretić gradi planinska zavetišča v hrvaških gorah. Pri tem se mu vedno, brez kakršnega koli povabila pridružijo posamezniki, ki so se pripravljeni spopasti z njegovim novim podvigom. Dovolj je, da jim sporočijo kraj in čas akcije, in ni naloge, ki je ta ekipa navdušencev ne bi opravila. Tako nastajajo prav posebni projekti. Takšni, ki omogočajo tudi pogled na svet s ptičje perspektive.
Društvo Casa CAVE je nastalo pred približno desetimi leti, ko se je porodila ideja o raziskovalnem projektu - povezava sodobne umetnosti in Krasa. Pri tem pa je bilo glavno vodilo vključiti v projekt pristnost življenja na tem območju. Kras, pokrajina vetra in kamna in človek, ki ga že tisočletje pridobiva in obdeluje, sta postala temelj Festivala vetra in kamna. Osnovna ideja festivala je spodbujati ustvarjanje, omogočiti nadaljnji razvoj po akademskem izobraževanju in ponuditi mladim umetnikom možnost sodelovanja z mojstri.
Miran Ipavec je avtoštopar že štiri desetletja. Palec je prvič dvignil 14. septembra 1984, ko je želel v Milano na koncert skupine Queen. In tudi ko je bil direktor svojega podjetja, se avtoštopu ni odpovedal. Oaza Quadris je naravno območje v kraju Fagagna, kjer med ribniki in travniki živijo številne živalske vrste, predvsem ptice. Krk je največji hrvaški otok, hkrati pa leži tudi najbližje celini. Znansteniki pa ga vidijo kot otok z bipolarno motnjo, saj je zelo blizu celine in pod močnim vplivom burje. Nekateri za sprostitev preberejo dobro knjigo, spet drugi prekopljejo vrt, Stefanie Kallert iz srednjefrankovskega Windelsbacha pa se potopi v svoj svet čudovitih miniaturnih umetnin iz papirja. Kolesarski dogodek »Krog okoli Blatnega jezera«, »madžarskega morja«, ni tekmovanje. Z 206 kilometri je to najdaljša vodena kolesarska pot v državi.
Mesto Hvar, največje in najbolj obiskano mesto na zahodni strani otoka, s svojimi družabnimi dogodki redno privablja številne turiste. Pravo nasprotje tega vrveža pa je zanimivo mestece Sućuraj. Velenje, nekoč premogovniško mesto, je doživelo veliko preobrazbo v podnebno nevtralno mesto. S številnimi cvetličnimi nasadi in urejenim mestnim centrom je letos tudi nosilec naziva Evropski zeleni list. Sani Kneitinger, umetnica iz Garmisch-Partenkirchna, se je posvetila alpskemu ekspresionizmu, kot sama imenuje svoje slikarstvo. Na barvitih slikah, včasih drznih, vedno pa zelo posebnih in samosvojih, upodablja samo domače gore. Mlada umetnica Isabella Goio je med poslikavo telesa razkrila tudi zanimivosti o raziskovanju barv pri obredni telesni poslikavi brazilskih amazonskih ljudstev.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Na dvajset kilometrov dolgem severnodalmatinskem otoku Pašmanu je enajst vasi. Antropologinja Rahela Jurković je raziskala njihovo pravo zakladnico zgodb. Kljub željam in načrtom v preteklosti o modernizaciji triglavskega pogorja, ki bi ga približali ljudem, so slovenske gore in narava še vedno precej nedotaknjene. Martina Stürz živi na 1700 metrih nadmorske višine, v Passeiertalu na Južnem Tirolskem. Ker do njene kmetije ne vodi nobena cesta, mora za pot domov sesti v žičnico za prevoz tovora. Sreča je na hrbtu konja, pravi nemški pregovor. 24-letni Florian Scheller iz Spodnje Frankovske je spastično paraliziran. Enkrat na teden pa zbere moči in se zavihti v sedlo.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
Goriški grad je skozi zgodovino služil različnim namenom. Danes pa je grad, ki mu domačini pravijo tudi mesto nad mestom, velik muzej. V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme. »Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih. V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.
Rok Jelovčan je svetovni kolesarski popotnik. Osvojil je že več kot 25 svetovnih in evropskih držav oziroma 50 tisoč kilometrov. Nedavno je dosegel svoj osebni rekord – v osmih mesecih je prekolesaril neverjetnih 13 tisoč kilometrov, pot je začel v Turčiji in končal v Indiji. Lesene smuči, smučarski čevlji iz usnja, oblačila pa iz klobučevine in volne. V Krünu v okrožju Werdenfels vsako leto organizirajo nostalgično smučarsko tekmo. Hrvaški kraji, znani po ovčereji, so zaradi želje po združitvi naravnih in tradicionalnih bogastev ustanovili lokalno akcijsko skupino. Volno vidijo kot enega svojih glavnih virov. Akademik in raziskovalec na Univerzi v Innsbrucku, doktor biologije Martin Carl Kinzner, je neko jutro sprejel nenavadno odločitev. Postal je čevljar.
V Berghof, rezidenco in drugi sedež vlade Adofa Hitlerja, so v najtemnejšem obdobju evropske zgodovine na pogajanja prihajali mednarodni diplomati in politiki. Stavba je bila tik pred koncem vojne v napadu zavezniških letal močno poškodovana, pozneje pa so jo po ukazu bavarske države razstrelili. V njeni bližini je nastalo Dokumentacijsko središče Obersalzberg. 5. januarja je minilo 500 let od smrti Marka Marulića, hrvaškega Danteja in očeta hrvaške književnosti. Večina njegovih del je bila namreč tako rekoč takoj, ko so bila objavljena, prevedena v številne svetovne jezike. Majhna trgovina in popravljalnica ur v Pécsu na Madžarskem že skoraj sto let sprejema obiskovalce, ki še vedno uporabljajo mehanske ure za prikaz točnega časa. V Trstu že več kot 20 let prirejajo mednarodni natečaj ITS Contest, ki spodbuja ustvarjalnost mladih modnih oblikovalcev. Njihova zgodnja dela pa danes hrani in razstavlja edinstven muzej ITS Arcademy, ki je bil razglašen za prvi muzej sodobne mode v Italiji.
Hrvaška televizija predstavlja prirodoslovni muzej, ki že več kot 170 let hrani vse, kar je povezano z biološko pestrostjo Hrvaške. Odprtje prenovljenega muzeja bo predvidoma na Dan Zemlje, 22. aprila. Bavarska televizija je pripravila zgodbo o prav posebnem gozdu mladih dreves – gozdu spomina, ki stoji v bližini Wemdinga na Švabskem. Ta mlada drevesa dajejo staršem umrlih otrok tolažbo, saj skoznje njihovi otroci simbolno rastejo naprej. Televizija Slovenija je obiskala prostore Fundacije Vincenca Drakslerja, ki pomaga nekdanjim odvisnikom, potem ko so zaključili terapije in je nastopil čas »vračanja« in vključevanja v vsakdanje življenje. Madžarska televizija pa je pogledala skozi objektiv Györgya Németha, fotografa iz Szegeda. Njegovo delo je bilo v preteklosti že večkrat nagrajeno, tokrat pa predstavlja prav posebno serijo fotografij o minevanju časa.
Voda je kot življenje, včasih burno, hip zatem povsem umirjeno. Na svojem potovanju po Bavarski se je avtorica dokumentarne oddaje Dežela voda, Anette Orth, lotila vode tako kot blagodejnega vira življenja v rezervatu za zaščito ptic ob spodnjem toku reke Inn in obenem tudi kot grozeče nevarnosti v pogovorih z žrtvami poplav v Passauu. Zgodba o ljubeči plati vode pa se odvije v brezčasni idili visokogorskega jezera Rappensee na več kot 2000 metrih nadmorske višine v Allgäuskih gorah, daleč od vsakdanje naglice.
Neveljaven email naslov