Sam Borup in Saana Kamunen s posestva Numlahti, ki je v lasti družine Borup že od leta 1934, sta tako že tretja generacija lastnikov kmetije. Spoznala sta se na Facebooku, v skupini kmetov, kjer naj bi se, po Samovih besedah, začelo veliko ljubezni.

Sam je mlad kmet iz okolice Helsinkov, njegova glavna dejavnost je prireja goveda angus. Njegove ideje so brez meja, razmišljanje pa široko, tako pri pomlajevanju gozda in skladiščenju ogljikovega dioksida kot o subvencijah, ki jih prejemajo ljudje, ki sploh ne kmetujejo. Ekološki certifikati pa po njegovem mnenju podpirajo predvsem zakone in sistem in nimajo vedno povezave s trajnostno pridelavo hrane.

Govedo s partnerico vzrejata že tri leta in to nameravata početi še naprej, saj v njima gori želja, da dejavnost razširita.
"Rekli so nama, naj se izogibava te pasme, češ da je nora, vendar z njo nimava nobenih težav. Pasma hereford je preveč mirna in lena," pove Sam. Govedo pasme angus se pase na kraju, ki je mešanica gozda in travnika. Prireja je trajnostna, ekološka, vendar brez certifikata. Meso dosega najvišjo kakovost. "Z ideologijo ekološke pridelave se ne strinjam, saj je prepredena s pravili za ljudi in živalim ne zagotavlja dobrega počutja. V običajni reji se počutijo enako dobro ali še boljše. Tudi naši pridelki niso ekološki, so pa kakovostni in čisti," še doda. Sam je prepričan tudi, da bi morali politiko subvencij prevetriti tako, da bi te mladim in dejavnim kmetom omogočale širitev.

Sam je odprtega duha in vedno pripravljen na nove izzive, z veseljem podpira tudi različne športne ideje, da bi mladim omogočil različne konjičke. “Na našem posestvu imamo motokrosistično stezo, ki jo krajevni klub uporablja že štirideset let, in to je edini kraj v Nurmijärviju, kjer lahko mladi to počnejo varno. Je v našem gozdu za sečnjo. Če je mogoče narediti kaj za tako dobro stvar, kot je motokros, bomo vedno ponudili pomoč. Na srečo lahko ta gozd ponudimo za lov, motokros, vožnjo s kolesi enduro, dejavnosti s psi.”

Eno največjih čistin na posesti uporabljajo jadralni padalci. Vsako leto priredijo tudi več orientacijskih pohodov. Sam pravi, da je mogoče vse, le poklicati je treba in prositi za dovoljenje.

Danski predniki in zgodovina kmetije imajo zagotovo vpliv na mladega Finca, ki je ponosen na družinsko preteklost. Kot pripoveduje, se je na Finsko konec 19. stoletja preselil ded, ki je z znanjem, ki ga je pridobil na Danskem, začel kmetovati na finskih obdelovalnih površinah.

Sam je prepričan, da je prihodnost te in drugih kmetij kot partija šaha. Predvidevati je treba potezo nasprotnika – okolja, uradnikov, vseh zunanjih dejavnikov. “Hitro se moramo prilagoditi in imeti vajeti v rokah. Zaupati moramo svojim odločitvam, skrbeti za donosnost posla. Če se kaj ne obnese, se moramo domisliti česa drugega,” še doda mladi Finec.

Celotno oddajo si lahko ogledate v nedeljo, 1. avgusta, ob 12.45 na TV SLO 1.