Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Projekt zaščite padovanske kokoši povezuje ljudi in prinaša denar ter nova delovna mesta. Kokoš iz Padove , ki ima za seboj bogato zgodovino danes zaščitene avtohtone pasme, danes gojijo na številnih ekoloških kmetijah v okolici Padove. Meso je prava kulinarična specialiteta, na voljo je v številnih mesnicah, kot lokalna posebnost je uvrščena na jedilnike prestižnih restavracij.
Robi je bil geodet, Alexandra pa je učiteljica v osnovni šoli. V majhni vasici Pianetto, dobro uro oddaljeni od Firenc, sta pred desetimi leti kupila staro vaško kapelo, v kateri sta odprla gostilno in v želji , da bi pripravljala jedi predvsem iz lokalnih pridelkov , povezala med seboj ekološke kmetije iz bližnje okolice. La Campanara je tudi zaradi odličnih lokalnih pridelkov, danes uvrščena med vrhunske restavracije. Aleksandra pa ima svojo kuharsko oddajo tudi na nacionalni italijanski televiziji.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Povpraševanje po hrani v svetu raste. Odgovoren odnos do okolja pa ne dovoljuje še bolj intenzivne pridelave hrane , kar spodbuja vedno bolj inovativne projekte, v katerih se ljudje vedno bolj povezujejo in v katerih se iščejo možnosti, da bi živalske beljakovine, ki močno bremenijo okolje , nadomestili na primer tudi z insekti. Kompilacijo »Ideje za prihodnost« sestavljajo kratke zgodbe serije Village Folk z dobrimi praksami iz različnih evropskih držav , ki kot celota sporočajo , da je z novimi idejami tudi v pridelavi hrane mogoče najti nove poti v prihodnosti.
Kaj storiti, če si velik pridelovalec krompirja in prodaš kilogram le za 7 centov. Henk in Rene sta nizozemska kmeta, sta tudi soseda in se ukvarjata s pridelavo krompirja. Združila sta moči in razvila idejo, ki se je porodila nekega večera, ko sta po napornem dnevu skupaj za večerjo pripravila ocvrt krompirček. In tako je nastala dobro prodajana blagovna znamka in čips dveh kmetov. Tudi Garmt je bil postavljen pred življenski izziv. Odločil se je, da bo zagotovil delo ljudem, ki zaradi različnih primanjkljajev dobivajo socialno pomoč iz strani države. In tako je nastala majhna pivovarna, recepte za različna piva z zelišči in začimbami pa Garmt z veseljem pripravlja sam.
Rebecca in Jennifer sta zasnovali prvo kmetijo na morju na Nizozemskem. Poleti pridelujeta morsko solato Ulvo Lactuco, pozimi pa nekatere druge sorte morskih alg. Tudi na slanih poljih v bližini morja nizozemski kmetje vedno bolj sadijo alternativne rastline, ki jim prinesejo več dohodka kot na primer krompir ali sladkorna pesa. Brata Janse gojita morske šparglje, ki jih je mogoče uživati sveže ali pa zmlete, kot neke vrste slano začimbo. Rastline, ki rastejo na slanih površinah ali v morju, vsebujejo veliko beljakovin. Pridelava hrane se po napovedih seli v morje.
Friso je ustanovil podjetje, v okviru katerega delujejo zdravniki streh. V Amsterdamu je veliko streh, ki danes postajajo oskrbni vrtovi. V posebnih koritih, ki so inovacija, gojijo različno zelenjavo. Wouter je računalnikar, od nedavnega pa prideluje gobe v dveh zabojnikih. Goji jih na substratu, ki je ostanek od proizvodnje piva, tega z ladjico pripeljejo po kanalu do zabojnikov. Wouter načrtuje, da bo pridelal 5 ton gob na teden. Ger je ob podpori Univerze iz Wageningena začel gojiti žuželke. Najrazličnejše posušene žuželke postajajo del prehrane, nadomestile bodo živalske beljakovine, saj živinoreja močno obremenjuje okolje. Inovativne trajnostne projekte, povezane s hrano, ki jo bomo potrebovali v prihodnosti za preživetje 9 milijard zemljanov, finančno podpira tudi mesto Amsterdam.
Ard je pred leti prodal svoje podjetje in denar vložil v nakup kmetije v predmestju. Hlev je spremenil v trgovino in kuhinjo oz. restavracijo, kjer danes iz lokalnih pridelkov nastajajo vrhunske jedi. Najprej so pridelovali zelenjavo na nekaj hektarjih, povpraševanje po ekološki zelenjavi pa se je povečevalo iz dneva v dan. Ard je pridelavo razširil na 20 hektarjev. Kmetija je tudi socialni projekt. Industrijsko kmetijstvo je obrobne skupine na podeželju potisnilo v kot, je prepričan Ard. Nizozemska država s podporo pomaga ljudem s težavami, vendar je pomembno, da ti ljudje najdejo delo in se počutijo koristne in vključene v družbo. Na kmetiji pomaga 15 fantov, ki prejemajo socialno pomoč.
Jack je v 10 letih zbral 700 različnih vrst zelenjave in tudi sadnih dreves in ustvaril zgodovinski vrt, ki pa še zdaleč ni muzej. Iz pridelane zelenjave v njegovi kuhinji nastajajo kulinarične mojstrovine. Vendar pa stare sorte nimajo vedno dobrega okusa. Na zgodovinskem vrtu raste tudi veliko užitnih rož. Jack pravi, da prinašajo srečo. Jack svoje bogato znanje, ki povezuje naravno dediščino in kulinariko, deli z ljudmi, ki prihajajo na vrt in na kuharske delavnice. Vrtovi te vrste bodo zagotovo zaživeli po vsem svetu.
Otmar Šturm se je že pri 20 letih odločil, da bo kupil vinograd nedaleč od Metlike. Šele po sklenjeni pogodbi je ugotovil, da v vinogradu raste trta traminca, ki takrat ni bila priporočena oz. dovoljena sorta za belokranjski vinorodni okoliš. In tako se je začela zgodba o njegovem vinu – prepovedanemu sadu, ki je dozorel v družinsko podjetje.
Zgodba o industrijski konoplji v Sloveniji je tesno povezana z Dejanom Rengejem. Za svoje diplomsko delo, ki ga je v 90. letih pripravil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je primere dobre prakse iskal predvsem v sosednji Avstriji, v Sloveniji je bila ta industrijska rastlina prepovedana. Danes raste na 460 hektarjih in je zagotovo rastlina prihodnosti. Konoplja je vsestransko uporabna v prehrani, iz nje lahko izdelujemo tudi tekstil in izolacijske materiale. V Prekmurju se za gojenjem konoplje odločajo predvsem ekološki kmetje.
Sir oscipek izdelujejo v pogorju Tater že od 14. stoletja. Izdelujejo ga v majhnih lesenih hiškah, kjer ves čas gori ogenj, to daje siru barvo in okus. Janina je prva ženska pastirica s certifikatom za izdelovanje oscipka. Od spomladi do jeseni vsak dan po jutranji in večerni molži izdeluje sir. Leta 2008 je oscipek postal prvi zaščiteni poljski proizvod z geografskim poreklom na evropskem trgu. To vrsto sira izdelujejo tudi na Slovaškem, vendar so z dolgotrajnimi pogajanji dosegli, da se oscipek lahko imenuje le sir, ki je izdelan na območju poljskih Tater. Ob vstopu v Evropsko unijo je ta sir izdelovalo približno 100 pastirjev, proizvodnja pa se je ohranila tudi zaradi njegove uveljavitve na evropskem trgu.
Neveljaven email naslov
